.ee
Torek, 23. junij 2009Ker je Estonija za povprečnega Slovenca neznana dežela, je šok, ko prideš tja, precejšen. Dežela niti malo ne daje vtisa bivše republike velikega sovjetskega imperija. Kar najbolj pade v oči, je že sama arhitektura in urejenost mesta Talin, ki bolj spominja na skandinavske dežele kot pa na Rusijo. Poleg fantastične arhitekture bode v oči obarvanost mesta, polnega ne sivega postsocializma, temveč kolorita, značilnega za razviti sever. Sicer pa je najbolje, da vam pokažem nekaj fotografij Rotermannovega centra oziroma kubature, ki leži na robu centra Tallina. Tu je bila nekoč najbolj grozna tovarniška četrt, kjer je Andrej Tarkovski posnel film Stalker. Zdaj pa je bogati Rotermann odkupil zemljišče in ga prepustil vodilnim estonskim arhitektom, da zgradijo, kar jim srce poželi. Izvolite in uživajte. Vsaka primerjava s Slovenijo je več kot zaželjena.
Objavljeno v Torek, 23. Junij, 2009 ob 11:05 v kategoriji miks.
Komentiranje je dovoljeno. Pinganje je trenutno onemogočeno.
23. Junij 2009 ob 11:10
Ja res presenetljivo!
Aja, pa še to….
A se motim ali se je res že večkrat zgodilo, da pri tvoji objavi na naslovni strani blogosa piše “objavil M.Crnkovič” !?
23. Junij 2009 ob 11:19
Dare: Gre za tehnično pomoč, potem pa pozabim odkljukat pravega avtorja. Hvala, da si me opomnil.
23. Junij 2009 ob 12:46
Za pravi vtis o nekdanji vzhodnoevropski državi je potrebno preseči urbano zapečkarstvo in se odpeljat na estonsko deželo. V Sloveniji pa recimo v Žiri.
Tudi Ljubljana turistom ne daje vtisa, da je bila nekdaj socialistično mesto. Jasno, turistom, domačini vemo, da živimo v rupi.
23. Junij 2009 ob 12:47
Kako lepo, da nisi omenil tistih velikanskih sovjetskih blokov v četrti Lasnamäe (to so, na zelo podobnih razlogov, talinske Fužine) – aja, verjetno zato, ker bi ti pokopalo siceršnje predstave o čudoviti estonski prestolnici… Sicer pa se tudi Tobačni obeta nekaj podobnega (resda manj inventivno, vendar pa gre za podobno indsutrijsko/tovarniško tradicijo).
23. Junij 2009 ob 12:50
Hehe, kot pravi Pika Blogavička, je često dovolj že izlet v malo bolj zanemarjene četrti
Tale zapis me najbolj spominja na dopustovanje naših turistov, ki se odpeljejo z avionom v Tunis, kjer jih zaprejo v alles-inklusiv hotel s 3 metre visoko ograjo in jih v 10 dneh dvakrat odpeljejo na ekskurzijo – enkrat jahat kamele, drugilč na Evropejcem prilagojen bazar.
23. Junij 2009 ob 13:03
Po mojem kriteriju:
okna so, se dajo odpret: prav dobro (4),
drevesa so: cvek (1),
videz: odlično (5),
hrup: neocenjeno,
počutje: neocenjeno,
uspeh: hmmm??
23. Junij 2009 ob 13:21
Ravno zadjnič sem razmišljala o Estoniji in priznam, da sem imela v glavi vizijo, da je ziher ala Romunija
In sem pozitivno presenečena….
23. Junij 2009 ob 13:33
chef in pika
ampak ja, to bo verjetno kar res…
sicer pa stavbi na 4 in 5 sliki… lepo, res
23. Junij 2009 ob 13:44
Lepo Andrej, lepo. Mi pa ob teh lepih fotografijah nekaj malega manjka. Za moje moralistično šentflorjansko razsojanje je to kar ključna informacija. Kdo je ta “bogati Rotermann”? Od kod prihajata on in njegovo bogastvo?
Že po slikah bi sodil, da prav sramežljiv in vase umaknjen mož ne more biti, če svoje gigantsko ime ponosno da obesiti na pročelje. Je primerljiv s tebi ljubima Šrotom ali Bavčarjem, je morda bližji Anderliču (najbrž ne, ker slednji najema dunajsko-kozmopolitske in nizozemske, torej tuje arhitekte), ali pa Golobiču čez kakih dvajset let, ko naj bi po mnogih medijsko-tajkunsko-hobotniških projekcijah tehtal ohoho milijonov?
23. Junij 2009 ob 14:01
Kje je pa kakšna rastlina? Same konstrukcije. Sodobno je že, lepo pa ne.
23. Junij 2009 ob 14:14
Hecno, Bimbo, tudi mene je to zanimalo. V devetdesetih smo nekaj let živeli v Helsinkih – s familijo, ne v prvi osebi množine – in za “bogatega Rotermanna” nismo slišali, čeprav smo predvsem Talin večkrat obiskali. Estonija je takrat skoraj v celoti postala “južna Finska”; jezika sta si podobna, kultura podobno protestantska in tako naprej, na Finsko pa je potem odpadla velika večina tujega neposrednega vlaganja v Estoniji. Zaradi Tarkovskega pa smo obiskali tiste bivše fabrike, ki sem jim je reklo kar Rotermann, po enem prvih tovarnarjev (se mi zdi) v Estoniji. Če malo pobrskamo po internetu, pa vidimo, da Rotermann – oziroma Rotermann Eesti OÜ – ni kakšen šrot, golobič ali bavčar, ampak podjetje, specializirano za gradbene investicije (in del večjega finančnega konzorcija). Torej en takšen IMOS! Saj vem, da ne smemo verjeti vsega, kar najdemo na internetu… ampak si ne morem pomagati.
23. Junij 2009 ob 14:30
Andrej radovednost mi ni dala miru (je močnejša od potrpežljivosti), zato sem se že priguglal do tegale:
http://www.rotermannikvartal.ee/eng/#5/5
http://rotermannikaubamaja.ee/eng/#about-us:3
http://www.ourbania.com/urban-items/rotermann-quarter
Ne bi bilo slabo, če bi si to dobro ogledal in k srcu vzela horda naših ruševino-vogalo-varstvenikov in krdelo kar-na-novo-kjer-se-mi-zljubi-graditeljev.
Kot pišejo Estonci, je “the Soviet period had a devastating effect on the buildings in the quarter”, kar npr. za Cukrarno in Kolizej velja še danes. K svoji (od)rešitvi kličeta že vsaj trideset let. Toda pozor, Estonci se niso prepustili takšni velikopoteznosti kot Anderlič in vizionarski Holandci pri Koliseju: “The height limit of new buildings was set as the top of the grain elevator (20 m)”. A ne, da so zaplankani! Hja, kapitalskega ozadja Rotermann Eesti OÜ pa se mi ne ljubi raziskovati.
23. Junij 2009 ob 14:37
Pika hvala. Ko si ti pisala svoj post, sem jaz guglal. Mi je pa zadeva dala mislitiše o nečem drugem. Ta hip se namreč res ne spomnim (bivše industrijske?) četrti, ki bi se uradno imenovala po npr. nekem predvojnem podjetju ali industrialcu. Bom prav malo razmislil in se razgledal.
23. Junij 2009 ob 16:18
Razumem, Košak, kaj si hotel poudarit in nad čem si očaran, nad čemer bi bili lahko precej bolj tudi v Sloveniji. Vendar si po mojem mnenju izbral najslabši možen primer države. Ob teh čudovitih stavbah, dobesedno in v prispodobi, navideznem bogastvu in megalomaniji države, ljudje, ki se sprehajajo po prestižu nimajo za tretjino bureka. To propagando Estonije kot države pozitivnega zgleda je Janševa vlada v svojem mandatu predstavljala kot zaželen ključ za uvedbo enotne davčne stopnje! Nasploh se je Janševa vlada tudi po uporu enotni davčni stopnji rada bahala z visoko gospodarsko rastjo. Ob tem pa se je ljudstvo spraševalo, kako neki se to pozna na njihovih plačah. Nikakor. Enotna davčna stopnja je samo korak k udejanjanju takšne filozofije, v kateri na račun navideznega prestiža države in peščice bogatunov ljudstvo strada. Balzam za turista, pekel za povprečnega domačina.
“V Estoniji se danes soočamo z številnimi negativnimi posledicami enotne davčne stopnje, ki je, četudi je bistveno vplivala na visoko gospodarsko rast, povzročila zelo velike socialne razlike in povečala socialno neenakost …” (nekdanji estonski zunanji minister Tommas Hendrik Ilves). Povedal je še, da mora Estonija zato ponovno razmisliti, ali ne bi drugačen, progresivni davčni sistem pripomogel k izravnavanju socialnih razlik in večji solidarnosti v družbi.
23. Junij 2009 ob 16:26
Simona, ne spemaj. Bemo sunce! Zmeri!
23. Junij 2009 ob 19:08
odjebi, Santiago.
23. Junij 2009 ob 20:20
“Fall and Rise and Fall Again of Baltland”
http://www.foreignpolicy.com/art/2009/06/18/the_collapse_of_the_baltic_tigers/
“… critical mass of patriotism and solidarity that helped them overcome past difficulties has dissipated. The most able people have another choice now: They can leave. Of my most impressive Baltic friends, one is married to a Dutch diplomat and lives in Asia; several have jobs in the comfortable bureaucracies of the European Union or nato. A sprinkling work in London or for multinational companies. When they see the mess back home, they are torn: Should they abandon their careers and return, or stay on the comfortable sidelines?”
…
“Baltic states’ future is not just in their own hands. The economic crisis coincides with the rise of a resurgent, revanchist Russia and its alliances with a divided and demoralized Europe. The most threatening prospect for Estonians, Latvians, and Lithuanians is the “Schroederization” of German foreign policy”
24. Junij 2009 ob 09:05
se strinjam z nevenko, moderno je že, lepo pa niti približno. Brez osebno, je beseda. in čez 20 let bo izgledalo ravno tako out in pusto, kot post socialsitične stavbe.
24. Junij 2009 ob 10:42
a je ta Rotermann kakšen cenjeni tujec ali domači “tajkun” ?
24. Junij 2009 ob 12:45
Eeeh, toliko hvale, potem pa prilepiš par fotk res sivega in dolgočasnega modernizma, pa še te bi lahko posnel v Docklandsu.
“…v oči bode obarvanost mesta, polnega ne sivega postsocializma, temveč kolorita, značilnega za razviti sever…” – now give me some proof!!
26. Junij 2009 ob 16:44
Res ste Slovenci zaplankani. Adijo
26. Junij 2009 ob 17:13
Ti si pa Kitajc, ane?
Tudi jaz sem brezupno iskala kolorit na fotkah,
vsaj nekaj, kar ni puščobna geometrija in vsaj malo diši po sproščenosti.
30. Junij 2009 ob 17:53
Vsaka primerjava s Slovenijo zaželjena. Bi rekel ja.
)
17. Julij 2011 ob 17:58
andrej košak če nisi slovenc, odidi tja, kjer ti ponujajo boljše bradavičke…sicer pa ne kritiziraj, temveč produciraj! postani že enkrat uspešen in bogat, pa naredi kakšno mojstrovino boš videl…počutil se boš uravnovešeno
primerjava s pandurjem bi bila zaželjena