Dansons le Cannes-Cannes

Ponedeljek, 25. maj 2009

Medtem ko se v Sloveniji še vedno bije bitka okoli tajkunov, sem s prijatelji scenaristi preživel prečudovit teden na najprestižnejšem festivalu na svetu. Če mislite, da mi je pot in stroške plačala Slovenija, se krepko motite. Bil sem na zadnjem delu scenaristične delavnice Scripteast, ki jo financira neodvisna Poljska fondacija. Gre za izbor dvanajstih scenarijev iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so bili izbrani od elitnih evropskih producentov.

Cannes je danes v svetu edini ekvivalent Hollwoodu, le s to opazno razliko da so Oskarji prvenstveno namenjeni ameriški filmski industriji, cannski filmski festival pa je svetoven. Kaj pomeni biti svetoven; ravno to da brez problemov lahko tudi iz najbolj zakotnega dela sveta film zmaga in avtor postane planetarna zvezda. Danes so zaradi romunskega zmagovalca izpred treh let Romuni praktično velesila v filmskem svetu. So preprosto hit in trendy. Kot da ostale vzhodne Evrope ne bi bilo. In res na festivalu ni bilo ne poljskih ne Čeških, kaj šele ex-jugoslovanskih filmov. V tekmovalnem delu gotovo ne.

Toda v Cannesu deluje tudi filmska tržnica, oziroma market, kjer se film kupujejo, prodajajo, pakirajo in financirajo. In tu smo prisotni vsi vključno s Slovenci. In to je bil tudi namen delavnice Scripteast: ne samo da izboljšamo scenarije, temveč da jih poskušamo že vnaprej financirati. Zatorej so nas dodobra oborožili s svetovalci: od tega, kako se naučiš v treh minutah povedati zgodbo svojega bodočega filma na najbolj verodostojen in atraktiven način, pa do tega na kakšne producente se splača štartati glede na vsak projekt posebej. Vsa ta srečanja pa se dogajajo ves čas, včasih uradno, kot npr. zajtrk s producenti, kot tudi preko dneva in ponoči na zabavah. Torej 24 ur si praktično na preži in prodajaš sebe in svoj izdelek, kot največji bodoči talent. In s tem ni nič narobe, to počnejo vsi ves čas. Zatorej je slovenska sramežljivost tu popolnoma odveč, saj financerji iščejo bistre, atraktivne in predvsem talentirane posameznike, ki bodo mogoče že jutri osvajali cel svet.

In cel svet je zbran v Cannesu, od Evrope, do Amerike, od Rusov do Kitajcev, od Mongolcev do Estoncev. In nikoli ne veš, kdo bo v tebi videl potencial, saj je filmski biznis včasih precej nelogičen in iznad teritorialnih voda. Poleg biznisa pa poteka ves čas še kup zabav, tako da se mirno lahko zgodi, da prideš na sprejem, kjer ne točijo samo zastonj vodke, marveč ti osebno prepeva Debby Harry iz skupine Blondie. Ali pa da stopiš v Carlton hotel in se zaletiš v Harvey Weinsteina, mogočnega šefa družbe Miramax, ki zgleda bolj podoben King Kongu kakor pa človeku. Ali pa greš skozi festivalsko palačo in ti na stranskem vhodu mimo tebe spolzi Monica Bellucci in se šele čez trideset sekund zaveš njene lepote, ki jemlje dih.

V Cannesu je vse mogoče in predvsem je vse šik. In to tako šik, da ti dih jemlje. V pasu kilometra od obale praktično ne najdeš kioska, se pa kar tre svetovnih kreatorjev, od tistih najbolj razvpitih do popolnoma neznanih, ki so poznani samo petičnežem. Cene pa so astronomske, kakor je astronomsko vse, kar je za časa festivala v Cannesu. Jahte, ki štejejo, so samo tiste, kjer lahko pristane helikopter, obrneš se le za kakšnim rolls-royceom, bentleyjem ali ferrarijem, vsega drugega niti ne opaziš. In lepotice, toliko lepih žensk, kot se jih tam videl v zadnjih dnevih, ne vidiš nikjer, mogoče le na kakšni modni reviji svetovno znanega kreatorja. Čeprav so cene zasojene, pa se vendar lahko za 20 evrov spodobno naješ in za steklenico odličnega vina plačaš 15 evrov. Seveda obstajajo tudi dražje variante, toda zakaj bi zapravljal za šampanjec, ki se toči v potokih povsod in to zastonj.

In ves ta svet vrvi, biznisira, se zabava in skuša uspeti v filmskem svetu. Očitno je filmski svet še zadnja iluzija na svetu, ki resnično premami vsakega. Upam da sem vam vsaj malo te iluzije prikazal v temle zapisu. Kajti Cannes je res nekaj posebnega, po svoje je največja reklama za Azurno obalo, saj se za časa samo deset dnevnega festivala obrne več denarja, kot je celoletni izkupiček slovenskega obmorskega turizma. Tu pa že lahko govorimo o strategiji, ki so jo Francozi obesili na festival, je namreč tudi največja reklama, ki jo plačujejo vsi drugi in obenem prodajajo francoski stil. In ta stil življenja je vedno znova mamljiv, kot je mamljiva prva ljubezen. Le da je v primeru Cannesa vsa ljubezen posvečena filmu, ki so ga hlej zlomka izumili Francozi. In te zlate igračke ne dajo kar tako iz rok.

In kdo so zmagovalci festivala, nič ne de, o njih boste prebirali v naslednjem letu, saj bodo svetovni mediji na dolgo in široko pisali o njih in analizirali njihove filme. Tokrat je vso slavo pobral avstrijec Michael Haneke, največ vzdihov je zopet šlo ob sprehodu na rdeči preprogi Sharon Stone in najbolj iskan par sta bila Brad Pitt in Angelina Jolie. Da o Quentinu Tarantinu in polemičnem Larsu von Trierju niti ne izgubljam besed.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 25. Maj, 2009 ob 11:51 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

40 komentarjev na “Dansons le Cannes-Cannes”

  1. Dnal pravi:

    Tu ne gre toliko za slovensko sramežljivost, kot bolj za dejstvo, da imate slovenski filmarji občutek, da vam je država dolžna priskrbeti sredstva za film, s katerim si bote potem lahko kupili jahto s hellipadom.

  2. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Halo Dnal

    Pa kaj misliš da Francozom ne plačuje država filme. Povej mi slovenske režiserja ki ima jahto. Poznam le Šterka, ki ima barčico že več kot 15 let. Zresni se in ne lapaj v prazno, če o temi nič ne veš. Nevošljivost je pa tako in tako slovenska značajska poteza in ti si živ dokaz, da je to še kako res. Adijo.

  3. NoMercy pravi:

    @Dnal: točno to in tako.
    ———————
    AK – lepo, da poveš, kdo te je financiral :P pa dobro se nauči žicati denar!!

  4. andrejkosak andrejkosak pravi:

    No mercy

    Žicaš, pa nismo mi klošarji. A potem tudi Martin Scorsese pri Warner Bros žica. Mislim poden od komentarja. Res…

  5. xxx pravi:

    No ja… klošar vsaj reče a maš kaj drobiža… tebi pa je samoumevno, da dobiš nekaj M EUR davkoplačevalskega denarja in ga v imenu kulture zapraviš… pa tudi, če film do skrajnosti “smrdi” boš branil svoj poraz in ego z besedami “za tako malo denarja sem naredil tako bogat film”…

  6. sirius pravi:

    sam ti nisi martin scorsese :)

  7. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Nič ni samoumevno, kandidiram kot vsak Evropejec, samo da smo zadnje čase slovenski režiserji bolj cenjeni v tujini kot doma. Primitivizem in preproščina pa v Sloveniji naraščata hitreje kot tajkunski dolg.

  8. xxx pravi:

    “Bolj cenjeni v tujini, kot doma”. To se lajna že od nekdaj.
    Vsak, ki je cenjen v tujini je nagrajen s prilikami. Kvalitetni uspejo ostali životarijo ali propadejo.

  9. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Halo Anonimusi!!!!

    Zakaj se ne podpišete s pravimi meni in priimki. Ker vas je sram, da ste vseeno samo majhne nadležne človeške kreature, ki smetite po spletu. Če bo šlo tako naprej, bom tako kot Jonas zaprl komentarje. Da vas ni sram?

  10. Tuga pravi:

    Ne, ameriški studii pridejo k Scorseseju in mu nabašejo žepe z denarjem ter rečejo, da jim je v bistvu vseeno kaj naredi, tudi če ne bo njegov film šel nihče gledat v kino. ;-)

    Itak da tudi Scorsese žica, le da njemu radi dajo denar, ker vedo, da bodo od tega tudi nekaj dobili, ker bo film gledljiv in bo občinstvo privabil v kino, ne pa tako kot slovenski filmarji in njih filmski umotvori, ki služijo predvsem osebnim avtorjevim izlivom, v kinu pa jih še živa duša ne povoha. Seveda so tudi pozitivne izjeme, a najbolj se pritožujejo ravno tisti, ki so že davno izgubili stik z gledalci, pa bi se še vseeno radi šli filmarje.

    Sicer pa, mar ni bil za pritoževanje in javkanje naših filmskih umetnikov kriv predvsem Janša in njegova klika, ki da ni spustila h koritu naših velikih mojstrov sedme umetnosti? Sedaj je Pahor že lep čas na oblasti in s Širco na čelu naj bi se zače novi val slovenske kinematografije, vse kar poslušamo pa je še vedno zgolj večno jadikovanje, kakšna krivica se godi našim filmskim cienastom, da jih nihče ne razume in finančno podpira.

    Ja nič, pa naj gredo v Ameriko do Warner Bros.-a, če tam tako radi delijo denar. :-)

    Drugače pa zanimiv opis festivala v Cannesu, g. Košak. Upam, da enkrat na rdeči preprogi vidimo tudi vas, morda tudi po zgledu Romunov, ki se ravno ne kopljejo v denarju, pa vseeno uspejo posneti odlične filme.

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Andrej, zakaj sploh odgovarjaš na take komentarje? Škoda energije in časa.

  12. NoMercy pravi:

    @AK: saj bi napisal, da fehtašpa bi s tem res užalil klošarja ali pa, da se greš prostitutka (tako kot vsi, ki se grebemo za €) pa bi užalil profesionalke/ce.
    Torej je žicanje čisto ustrezen, dokaj nevtralen izraz.
    ————
    get real: internet je tako “gor zrasel”, da se ni nujno identificirati z davčno in EMŠO, poleg tega pa nismo avtorji in se nam prispevki ne štejejo v osnovo za dohodnino, ampak www-šank komentatorji.
    Lahko pa zapreš svoje bravure pred vdorom nas (nismo anonimneži, ker imamo IP_je) tako kot Jonas — pa bomo v lepem enme od ***izmov, ko nismo niti iz zajebancije komentirali svetopisemskih izdelkov — mah, saj nas ni treba brati :P

  13. Bimbo pravi:

    Ampak res, pomislimo, kako bi bilo videti, če bi vsi najbolj brani in komentirani blogerji zaprli svojo pipico za naše bljuvaške blodnje in ukinili komentiranje?! Ne le SiOL-ovi, ampak recimo da ČISTO VSI! Za en mesec, kot pogojna kazen? :-)

  14. mugabesi pravi:

    Ti kar zapri komentarje tako kot veliki jonas, mali košak.Ali pa najbolje, zapri kar sebe.

  15. NoMercy pravi:

    @Bimbo: se je podobno že zgodilo, ko so nas bolj jedkih in osnovnih (aka primitivnih) besed na SIOL_u banali že reda radi => sem naredil svoj forum in v enem tednu nas je bilo 120 :P
    vse se da, le voljo je treba imeti :D

  16. Dnal pravi:

    Andrej, če ste v tujini tako cenjneni, zakaj ti potem tam ne ponudijo snemanje celovečerca? Ni provokativno vprašanje, dejansko me zanima ta imperativ po slovenskih režiserjih…

    Ko pa že govoriš, da Francija daje denar za film… Ja, daje, ampak primerjaj proračun z velikostjo letnega proračuna države.

    Slovenija daje za vas režiserje do petkrat več glede na proračun, vaši dosežki pa so tako skromni, da se razen redkih izjem na regionalnih festivalih sploh ne splača v tujini omenjati film.

  17. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Zato DNAL ker tudi Nemci, Francozi podpirajo prvo svoje režiserje, potem pa radi dajo del denarja tudi tujcem. Ne skrbi Slovenci sploh nismo tako švoh, kot se zdi iz pogleda šentflorjanske doline.

  18. NoMercy pravi:

    of topic pa brez zamere AK (evo vam pa osebno priznanje: že to, da komentiram kar napišete vam lahko pomeni vsaj osebno zadovolstvo, da ste brani).
    ———–
    kako se že reče tistemu opravilu, ki ga človek dela sam sebi samo zase in v svoje veselje … drkanje?? — torej se lahko profi_blogerji razdelite na Blogerje in Drkađije!

  19. slivanaucu pravi:

    Prijetno za prebrat. Stvari, ki jih sam verjetno ne bom nikoli doživel. Nikomur v življenju nisem nikoli zavidal, kar si je pač lahko privoščil. Vsakomur svoj svet. V nekem svetu jaz (mogoče, žal) ne bom nikoli živel. Vendar me je v tvojem članku le malce zbodlo tvoje razmišljanje, ko si poudaril, da za 20 Evrčkov dobiš kar v redu za pojest in se odžejaš z odličnim vinčkom 15 Evrčkov. Vem, da res ta denar ni ne vem kaj (ampak cene so vedno relativna stvar) ter da tudi pri nas za ta denar lahko poješ OK. Ampak, kot sem rekel – vsakemu svoj svet. Jaz plačam 22 Evrčkov položnico za elektriko in 15 Evrčkov za vodo. In moram krepko računat, kako bova z ženo prebila tistih 30 dni. Obenem pa imam z njeno multiplo sklerozo toliko dela, da se mi lepota gospe Monice, malce ****. Zadnjič sem bil na dopustu, na morju pred desetimi leti. Zato mi Cannes tudi približno ne pride na misel. Zato ne bom kritiziral življenje drugega, ki si pač to lahko privošči. Morala je pač predmet neke druge zgodbe. In še enkrat – za prebrat pa je tvoj prispevek prijeten.

  20. Dnal pravi:

    To pa nažalost ni res. Vsakodnevno beremo novice, da je kakšen evropski režiser (tudi ti iz manj razvitih in majnih tržišč) prejel ponudbo produkcijsih podjetij za snemanje filma. V končni fazi je producentom čisto vseena narodnost avtorja, bolj pomemben jim je rezultat.

    Za slovenske režiserje pa nisem ravno zasledil nekega zanimanja…

  21. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Pejt na stran Filmskega Sklada RS in preberi, kdo vse koproducira slovenske filme. Boš kar presenečen.

  22. mweiss pravi:

    Andrej, čisto off the record. Nič se sekirat! So pač časi grozljivega imperializma, ki producira cele množice upravičeno nezadovoljnih in nesrečnih od katerih se marsikdo potem znese nad tvojim blogom. Upam, da ti to ne bo vzelo volje do pisanja. Pravzaprav računam na nasprotno. Ljudje punk generacije smo družbeno osveščeni, zato moramo biti kritični vedno do vsakega sistema. Ravno to počneš dobro, argumentirano in s pravo mero. Zato piši še naprej in če se kdaj ne bom strinjal s teboj bom vrnil z argumenti in ne vse vprek žalil. Jeza, bes in gnev so dobri in še kako produktivni, saj so v zgodovini spreminjali države, sisteme in ideologije. Samo usmeriti jih moramo na pravega.

  23. mugabesi pravi:

    en navaden, mali človek si ti, brišeš komentarje, ker si reva, ki se ne zna soočiti z resnico. Pa btw, tvoji filmi sucks, nove priložnosti ne boš dobil nikoli. vinči je ene trikrat boljši režiser kot ti

  24. mweiss pravi:

    Pa še nekaj. Hvala bogu za Cannes in druge evropske filmske festivale, ki podpirajo nehollywoodsko filmsko produkcijo. Sam Ridley Scott je omenil, da Hollywood sproducira samo še 3% filmov vrednih ogleda in 97% popolnoma zanič.

  25. MM pravi:

    O uspešnosti povprečnega slovenskega filma pove dosti da je predstavljen na 210 festivalih od katerih na okoli treh dobi nagrado… ponavadi na festivalih v mestih kot so Mumbasa, Ulan Bator in Bištek v neverjetno konkurenci do šestih filmov.

    (podobna scena se je zadnjič zgodila sicer na nekem obskurnem festivalu v New Yorku)

  26. Peter pravi:

    Je veliko bolje, ko pises o podrocju kjer si doma:) Sicer je film iz Anglije stal 40 funtov. Tk, da denar ni vse. Bolj pomembna je ideja in prav skoda, da se v Sloveniji vec ne dela na tem. Ne mi rect, da british serija Bedaki in Konji stane veliko denarja!!!!!! Ni nic drugega, kot real life angleskega prebivalstva in ves svet uziva v tem. Prav tako bi se lahko naslo ogromno dobrih tem v Sloveniji. Kolk res dobrih filmov, nadaljevank je bilo posnetih. Od Kekca, Cvetje v jeseni, Moj ocka socialisticni kulak, Moja mala krajevna skupnost….
    Tranzicija, podkupovanje, velika inflacija v bivsi jugi, smesni nacin dela v slovenskih podjetjih, jugoslovanske vojne, nacionalizem slovanskih narodov,..Taksen je life na Balkanu in lahko snemas od komedij do grozljivk…..
    Imam prijatelja, je bil clan druzbe, ki se je v bivsi jugi ukvarjala z svercanjem kave, raje recem vsega, kar nisi mogel dobiti v bivsi Jugi. Je poln zgodb, od tega kako so jim policaji postavljali zasede, zaslisevanja v zaporih, pretepanja v lokalih…zdaj je star 50 let, zivi mirno zivljenje…film o njem bi bil hit:)
    Je samo predlog, ker moje podrocje je strojnistvo….sicer mi je BBC vsec, med tem, ko v Sloveniji televizije nisem gledal. Je bila izguba casa in najbrz to ni bila moja krivda:)

  27. PeterK pravi:

    Kdaj so pa nazadnje kakšen slovenski film v Cannesu pokazal? Pred dvajsetimi leti, Karpotu Godini. Potem ste pa vi, junaški mladi režiserji “prevzeli sceno” in ??? Kje so vaši filmi? Nagrade dobivate v kakšni Botsvani ali pa Zgornji Kungoti, če je glih lepo vreme. Beda. Vse kar znate je fehtanje in jamranje.

  28. Tibor Jablonsky pravi:

    @PeterK: No no no….vsaj Cvitkovič in zadnje čase Škafar sta nekaj pokazala, pa ne samo v Kungoti. Pa še kdo bi se našel, ni jih tako malo..

  29. Ekoas pravi:

    Super opis Kana! :D

  30. Andrej pravi:

    Ob prebiranju sem malce šokiran nad naslednjo informacijo:
    “Zatorej so nas dodobra oborožili s svetovalci: od tega, kako se naučiš v treh minutah povedati zgodbo svojega bodočega filma na najbolj verodostojen in atraktiven način, pa do tega na kakšne producente se splača štartati glede na vsak projekt posebej.”

    Po akademiji, različnih projektih, “delovanja” v tujini se šele sedaj s tem soočaš? Resnično mi je vseeno kaj si kdo misli o kvaliteti slovenskih filmov, ker jih pač ne gledam, ampak osnova scenaristike je navdušiti.

    Osnova je tagline, dva do trije stavki. Če ne potegneš človeka s tem, si se stvari narobe lotil. Če ti kdo da na voljo 3 minute je to na pitchu praktično life time.

    Pomemben creative exec je z veseljem povzel naslednjo analogijo:
    Script mora bit kot odlična jed. Najprej mora pritegnit z izgledom, potem z vonjem ter na koncu, jasno, z okusom in občutkom, ki mora trajat.

    Sicer mi je zdaj bolj jasno kako lahko nekdo, ki ne dela vsaj 8 ur na dan v neki povsem drugi službi, ampak mu je film njegovo življenje, vendarle ne zna ali ne more prodati scenarija.

    Več kot očitno je potrebno agrft obrnit na glavo.
    No, vso srečo. Hollywood je odprt za ves svet. Ceni se kvaliteta in če jo imaš, ne boš imel problemov.

  31. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma ja ne vem komu si ti že pitchal, ko takole vse veš. Mi smo imeli najboljšo učiteljico iz Nemčije, ki to počne že lifetime. O AGRFT se pa ne bi…V Sloveniji vsi vse veste, to pa bi znal bi res problem. O Hollywoodu pa kdaj drugič, so bili tudi z nami. Pa srečno.

  32. Dnal pravi:

    Jaz tudi ne razumem. Imeli ste najboljšo to, imeli ste najboljše te, reference so vam dali najboljši ljudje iz Hollywooda, na koncu pa čorba še vedno zgleda kot čorba. Kdo je sedaj tu kriv? Mi, gledalci, ki ne kupimo čorbe, producenti, ki jim ta čorba ne diši ali pa ste navsezadnje krivi morda (vsaj kanček) tudi slovenski režiserji sami, ki si jemljete pravico do absolutnega vedenja o filmu?

    Prav preseneča me kako lahkotno nas gledalce odbijate z enovrstičnicami, češ, da mi pa res nič ne vemo in moramo zato biti tiho in kaj, občudovati vse kar vi naredite?

    Lapajne je nekoč izjavil, da je spraševati ljudi o filmu enako kot spraševati ljudi o kvantni fiziki… Hehe..

  33. Andrej pravi:

    Andrej, meni ni potrebno pitchat. Jaz imam službo, ki ji namenim po 10 ur in več dnevno. Delam v kino distribuciji, da te ne bo motila anonimnost. Imam opravka z ljudmi iz hollywoodskih studijev dnevno. Imam dostop do ljudi, ki so nekaj naredili in dejansko nekaj znajo.
    Lahko izmenjava besede tudi privatno in se potem pozanimaj pri pravih ljudeh, kakšno mnenje imajo.

    Če je tvoja obramba, da vsi v Sloveniji vse vemo, je to šibak poskus loba sekundo preden se boš srečal s steno ob igrišču. So ljudje, ki nekaj vejo. So ljudje, ki življenje posvečajo drugim stvarem. Je Prešern bil nezaposlen? Je katerikoli večji temelj slovenske kulture bil nezaposlen in se šel boema? So morda imeli vsi službe in ustvarjali klub svoji zaposlenosti?

    Si predstavljaš kako nespoštljiva je poza, kjer imaš na dan 24 ur, leta in leta, da ustvariš nekaj, kar bo ljudi povzdignilo, kar jim bo dalo vero v boljšo verzijo vsakdanjika, da jim daš nekaj, kar jih bo naredilo fundamentalno boljše. To je tvoja naloga, ki si si jo nadel. Bodi ta analogna vez med nepojavnim in tem kar večina zaznava kot realnost.
    Nosi to breme dostojanstveno.

    Sicer spoštujem, da se pri svojih letih še vedno trudiš pri izobraževanju. Po vsem prahu, ki ga poskušaš dvigat, bi pričakoval le, da so neke stvari jasne že same po sebi.

    A vsak hodi svojo življenjsko pot.

    In vendar, od kje ta potreba, da je slovenski režiser hkrati scenarist?
    Ali si pač zdaj preklopil v drug ceh?

    V življenju sem prebral morda dva, tri tvoje zapise in še to bolj na prigovarjanje prijateljev. A če se ta nivo debate ohranja že dlje, je morda res čas, da se začnemo pogovarjati o resničnih problemih in se prekine to tipično slovensko stokanje.

    Veš, da bi lahko prekinil s tem otročjim “ljubite me”. Nihče ni prerok v svoji vasi in če bi se rad dokazal, raje posveti čas piljenju scenarija.

    V Outsiderju si pustil veliko dramatičnih lukenj, ki se ti jih ni dalo zakrpat kljub temu, da je bilo vse pod tvojo taktirko. V Zvenenju si pustil glavno vlogo igralcu, ki sprva ni bil predviden in tako bi tudi bilo pravilno. S tem si uničil celotno težo naracije, ki bi morala slonet hkrati tako na avri kot notranjemu in zunanjemu cilju glavnega igralca.

    Ne, vsi ne vejo vsega, vsaj ne zavedno. A moder človek se uči tako od berača kot preroka. Šele ko človek umakne ego iz svojega dela, lahko resnično postane medij. Tega žal iz tvojega pisanja ni opazit.

    Aja, Jonas piše scenarij, lahko gresta skupaj na pitch. On je dober prodajalec.

  34. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma Jonas naj kar piše scenarij mene ne bo zraven. V marsičem imaš prav, je pa prav neverjetno kako Slovenci zabijejo vsakega ki kaj proba, ki ima samozavest in si kaj upa. Žal. Sem to izkusil že sto in večkrat. In se mi res več ne da prekristranjevat že prepričan. Furam svojo furko in se mi ne da vedno znova prepričevat vseh možnih znalcev. Ti si eden redkih ki argumentirano komentirajo. Je pa Hollywood pitch malce drugačen od evropske prakse, ne pa nujno. Da bi pa rekel samo dva tri stavka je pa samo začetek in če si zanimiv se začnejo malce resneje pogovarjat.

  35. Andrej pravi:

    Ne zanima me kaj imajo drugi za povedat, ko po par besedah vem, da ne vejo o čem govorijo.
    Imajo pa prav, ko so lahko užaljeni zaradi ravnanja z njihovim denarjem. Filme vsi radi gledajo in že zaradi nravi zveri vsi tako dobri kritiki kot so bili vsi fuzbal selektorji v stari jugi.

    Cenim vsakogar, ki si upa sledit svojim ciljem. Če ga to vrže iz nekege “comfortable zone” še toliko bolj. Ni pa to ne podlaga ne opravičilo za stokanje kako je vsa slabo in kako zasluži zaradi svoje avanture avtomatično priznanje.

    Če bi ljudje recimo vedeli koliko časa je Cvitkovič montiral svoj film, koliko ur na dan je povprečno delal v montaži, ki je bila rezervirana zanj in koliko mesecev je zasedal plac drugim, bi verjetno doživel javni linč.
    Me zanima če bi Jan rad videl vodoinstelaterja delat s takim pristopom v njegovem stanovanju.

    Pa namerno mečem naprej obrtnika, ker nima agende, nima nekega poslanstva.

    Komu v resnici služi umetnik? Sebi? Drugim? Je to standardna pot junaka? Ga morajo drugi spremljati na tej poti?

    Če bi rad zgolj pripovedoval zgodbe, pa rečmo da gre tu za “izobraževanje” ljudi skozi zgodbe (ali grške katarze ali religijske moralne vodiče, beri biblija, koran…), potem ne potrebuješ kamere.

    Če potrebuješ nujno spravit zgodbo v igrane slike, potem se moraš zavedat realnosti, da to stane, da tu tvoj ego presega tvoje finančne zmožnosti in si dolžan nekaj dati tistim, ki bodo najprej tebi dali.

    Pojdi skozi svoj “arc”, a ne obremenjuj drugih. Nihče ne mara poslušat stokanja, še najmanj iz branže, ki jo večina slovencev ne jemlje resno.

    Kakorkoli že, povprečen človek ti skorajda mora zamerit vse tvoje pomanjševalnice Slovencev. Žaljenje nekoga, ki ti ne da denarja, je podobno beračevemu napizdevanju vsakogar, ki mu ni spustil par evrov. (ja, centi danes več ne zaležejo, berači morajo tudi na dopust).

    Sam nimam nobenih zamer, ker se mi zdijo poskusi žalitve bolj opisi duševnega stanja osebe, ki se s tem trudi.

    Delaj kar delaš naprej. Če boš imel dober projekt, ti ga tudi naš filmski sklad ne bo mogel zavrnit.
    A tu pač pridemo do ameriškega termina, ki ga žal večina ne razume. Good script ni great script. High concept in hkrati great script je tako redek pojav kot so Golubičevi pošteni nameni.

    (ja, nenaden vnos politike v tej debati da isti občutek kot tvoji politični komentarji)

  36. Bimbo pravi:

    @ NoMercy: Hvala za poduk, tega nisem vedel. Hmm, zakaj pa niste vztrajali? Zakaj ste (so) se “vrnili”? Morda se forum sčasoma izprazni in je treba za navdih spet poiskati izvirne iztočnice (“grehe”) v blogih. Menim tudi, da 120 ni ravno epohalno število, je pa povsem možno, da veliko število pripisov k blogom piše le kakšna stotnija duš. Prav zanima me, kakšno je razmerje med tihimi in glasnimi bralci/bralkami – in tudi razlike med temi razmerji po posameznih avtorjih.
    Kakorkoli že, misliti mi je dala Jonasova opazka, da ima vsak možnost replicirati na svojem blogu, če to res želi. Zahteva malo več dela in časa, ampak po svoje je v tem tudi nekaj pravičnosti. No, pa sem pljunil v lastno skledo… :-)

  37. NoMercy pravi:

    @Bimbo: ja, z forumi je vrag, ker za dobro dinamiko potrebuješ nekaj dobrih in pisočih moderatorjev in veliko sveže krvi (novih članov) … ampak za SLO razmere je bil to velik dosežek :P

    kaj se pa gremo tukaj je pa tukaj: (opoba: hišni šef blogov ima spodaj nekje link)
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

  38. Bimbo pravi:

    @ NoMercy: Potemtakem gre pri forumu v bistvu za piramidalno ali Ponzijevo shemo?! Če prav sklepam, se gremo tukajle nek hibrid med blogom in forumom, kar je Jonasu dojadilo, Andreju bo pa morda tudi.

    @ Andrej: V oddolžitev za to ne ravno umestno šarjenje po tvojem blogu ti spodaj podajam zanimivo povezavo. Na primeru Emirja Kusturice se lahko naučiš poklic (uspešnega) režiserja združevati s takšnimi rabotami, da se vsaj po ugledu če že ne po bruto zadolženosti približaš raznim Bavbavčarjem in Schrotom. Naša država je ravno dovolj balkanarska, da imaš verjetno še nekaj časa za realizacijo projekta. Morda dobiš zraven še filmski sklad… :-)
    http://www3.b92.net/mp3/Insajder-2009-05-04-21-55.mp3

  39. MihaM pravi:

    Andrej, berem danes v Dnevniku in ti čestitam za dobljen film:
    “Stanje šoka (produkcija Vertigo, režija Andrej Košak), kjer naj bi sklad sodeloval s 840.000 evri od skupno 1,901.805, kolikor znaša njegov predračun.”

  40. Boki pravi:

    Zakaj bi ti morala v imenu “kulture” karkoli plačati Slovenija?
    Če imaš dobro idejo za film, napiši poslovni načrt, pojdi z njim v banko po kredit in ga zavaruj s hipoteko na svoje premoženje. Če bo film res dober, boš brez težav kredit vrnil. V nasprotnem bo to najboljša šola za naslednjič.
    Tako delajo vsi podjetniki in ne razumem, zakaj bi se t.i. “kulturniki” dvigali nad običajne ljudi…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !