Arhiv za 11. Maj 2009

Neka druga republika

Ponedeljek, 11. maj 2009

Janez Janša je v politični prostor vrgel pravo bombo: deset popravkov ustave, ki pa bi bili tako koreniti, da bi lahko govorili o novi, drugi republiki. Koalicijski partnerji s tem seveda niso zadovoljni, toda pozor — tudi na desnici, razen s strani Janševih zvestih jurišnikov, ni slišati pozitivnih odzivov na to temo. Celo Peter Jambrek, arhitekt Janševe vladavine, je do ustavnih sprememb skeptičen, čeprav je to pravzaprav njegovo področje, saj je bil eden od piscev prve ustave Republike Slovenije.

Vse skupaj niti ne bi bilo omembe vredno, če se ne bi za ustavnimi spremembami, ki jih predlaga Janša, skrivala vsa orodja, da lahko s pomočjo množic napraviš puč in predčasne volitve. Za to gre pri Janševih spremembah in za nič drugega. S pomočjo referendumov bi lahko po teh ustavnih spremembah še lažje uveljavljal ljudsko voljo, čeprav bi ta lahko bila celo v neskladju s človekovimi pravicami. Spomnimo se samo referenduma o izbrisanih, ki je dober primer tega, o čem se ne sme odločati, saj deluje podobno kot referendum o Judih v času nacizma.

Podobna je tudi njegova zahteva, da se v ustavo zapiše, da je prepovedano poveličevanje totalitarizmov ali prikazovanje le teh v pozitivni luči. Ta definicija je tako široka, da se jo da raztegniti na vse možne smeri. Če bi bilo to zapisano v ustavi, bi to lahko pomenilo, da je kaznivo dejanje že nošenje majice s Titovim likom ali petokraka na reverju suknjiča. Ali če smo še bolj podrobni, kaj bi bilo z literaturo in filmi? Ali bi bila vsaka knjiga, ki bi opisovala socializem kot čisto spodobno družbeno tvorbo, v kateri so se ljudje ubadali s švercanjem kave, lahko že sovražna propaganda in v skladu z Janševo novo ustavo že prekršek, če ne celo kaznivo dejanje? Si Janša želi, da bi vsak film, ki bi se dotaknil obdobja po drugi svetovni vojni, moral biti nujno tipa Angela Vode, kjer so vsi komunisti že po defaultu slabi, vsi drugi pa dobri?

Dejstvo je, da tako filmi kot literatura že od sredine petdesetih let niso poveličevali socializma in da se je prelom z zaželjenim socrealizmom zgodil že davno. Tega Janša ne ve ali pa ni bral knjig in hodil v kino. S tem kaže omalovažujoč odnos do umetnikov, saj jih Janša očitno dojema kot ljudi, ki jim je potrebno določiti smer, kako naj pišejo in o čem.

Si predstavljate, kakšna logika se skriva za temi ustavnimi spremembami, ta logika revolucije, ki bi s pomočjo razočaranih ljudskih množic v vsakem trenutku lahko zamenjala vlado in demokratično izvoljen parlament? To je logika izrednih razmer, kjer se odločanje seli iz parlamenta na ulico. Tu Janša odpira zelo širok prostor in ustavni okvir, da populizem postane prevladujoča oblika politike na Slovenskem.

Zato niti ne čudi, da se nad ustavnimi spremembami navdušuje zgolj Zmago Jelinčič. Že ta podatek pove vse. Celo tradicionalno ljudska stranka SLS je tiho in ne reče ne bev ne mev. Edini intelektualec, ki je res navdušen, je zopet Dimitrij Rupel. Kako simptomatično. Dimitrija Rupla ne moti, da bi takšni ustavni okvirji ob kakšni krizi lahko odnesli s položaja s pomočjo volje nezadovoljnih množic tudi njega. Z referendumom, po domače. Si predstavljate kader, kako Rupla tlačijo v zapor, ker je tako zahtevala množica razjarjenih delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače in so na refendumu demokratično odločili, da imajo Rupsija vrh glave?

To bi bila ta druga republika. Revolucija bi ponovno pojedla enega svojih najimenitnejših otrok. Déjà vu.

  • Share/Bookmark