Arhiv za 29. April 2009

Dovolj blefa!

Sreda, 29. april 2009

Čeprav se je prejšnji teden tresla koalicija zaradi reprogramiranja dolga Boškovemu Infond Holdingu, se komedija zmešnjav nadaljuje. Najbolj očiten dokaz, da gre za burko, je blefiranje, ki se ga grejo bankirji. Uprava NLB je na tiskovni konferenci namreč izjavila, da ne vejo, kaj so to tajkunski krediti, saj jih država ni utemeljila. Halo?

Kar je jasno vsakemu povprečnemu državljanu, ki nima nujno končanega ekonomskega faksa, ni jasno vrhunskim bankirjem, ki so v primerjavi s tem povprečnim državljanom tudi vrhunsko plačani za svoje delo. Istočasno pa se oglasi tudi Banka Slovenije in se ogradi od kontroliranja tako imenovanih tajkunskih kreditov in vse skupaj preloži na finančno ministrstvo.

Od tajkunskih kreditov bi se bankirji kar takole po domače ogradili? Pa koga oni farbajo in kaj blefirajo? Kredite so odobravale banke, saj Šrot in Bavčar svojih stotin milijonov evrov nista dobila od privatnikov ali na črnem trgu. Banke pa očitno niti niso seznanjenje, čému so krediti sploh namenjeni.

Sedaj pa se malo vrnimo v realnost. Če navaden državljan zaprosi za kredit, mora za pičlih 10.000 evrov spisati cel kup papirjev in zelo jasno razložiti bankirjem, za kaj bo ta kredit porabil. Ni treba posebej poudarjati, da banka zahteva od njega, da za vračilo kredita odgovarja s svojim premoženjem. In če se slučajno zgodi, da ga ne more vrniti, banka kaj hitro zaseže npr. njegovo stanovanje. In zgodbe je konec. Nihče v banki se ne joče, če en kreditojemalec potone s svojim premoženjem vred. Kapitalizem pač.

Zatorej je čisto neverjetno, da banke glede servisiranja slovenskih podjetij (in to največjih!) ne vejo nič o njihovih gospodarskih načrtih. Očitno jih tudi ne povprašajo, saj za njih veljajo različna pravila. Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da banke — ko finančni holdingi ne morejo več odplačevati kreditov — kot hudič od križa bežijo od lastništva le-teh z izgovorom, da bankirji niso usposobljeni za upravljanje podjetij. Sedaj pa stop. Zakaj pa so bankirji odobravali tako velikanske kredite, če bi lahko vsaj slutili, da so podjetja oziroma holdingi preveč zakreditirani? Do kam bi še lahko tekel ta cash-the-cash, preden bi bankirji odkrili, da je kredit večji od premoženja podjetja in da obstaja verjetnost, da glavnica nikoli ne bo poplačana?

Po logiki slovenskih bankirjev bi namreč tudi navaden državljan lahko prišel v banko, vzel kredit za 10 milijonov evrov in garantiral odplačilo kredita z istimi delnicami, ki jih šele misli kupiti. Tako bi naj bilo, če bi bili vsi državljani enakopravni. Toda ker niste Igor Bavčar ali Boško Šrot ali direktor velike firme, vam to ne bo uspelo. In da bi bila komedija še večja, je Igor Bavčar prepisal svoje premoženje na ženo! In to v času, ko je vsem jasno, da je njegov holding dolžan debelo milijardo. Vsi pa blefirajo, da o tem ne vejo nič in jih tudi nič ne briga. Torej navaden državljan ne more kar takole vzeti kredita, direktor holdinga pa lahko par stotin milijonov zapravi čez noč in niti ne odgovarja s svojim premoženjem. Pa kje je tu logika?

Zadnjič je na TV Slovenija odgovorni urednik Žurnala24 Goran Novkovič postavil zanimivo vprašanje, kaj je vendar država počela, ko je lahko vsak dan prebirala v dnevnem časopisju o kaselc podjetjih, tajkunizaciji in spornih prevzemih? Očitno nič. Tako kot danes je zgolj blefirala, da nič ne ve. Tudi danes poteka dokapitalizacija Istrabenza in Pivovarne Laško. Tudi tu bo šlo kot ničkolikokrat do sedaj za iztiskanje malih delničarjev in konsolidiranje lastništva. In država bo s svojimi inštitucijami blefirala naprej.

Sedaj pa je treba postaviti nevarno tezo; mar sploh potrebujemo Banko Slovenije, odkar imamo evro? Še več: kdaj bodo ukinili DARS, če pa se letos gradi zgolj 1,4 kilometra avtoceste? Zakaj sploh potrebujemo Ministrstvo za razvoj, če razvoja v Sloveniji že dolgo ni? Kdaj bo sprejeta zakonodaja, ki bo zaščitila male delničarje? Ali bo kdo v državi zahteval zaseg premoženja družini Volk, ki je potopila MIP? Družina ni brez premoženja, saj ima v Italiji podobno fabriko. Zakaj se ne sproži kazenska ovadba proti nadzornemu svetu NLB zaradi odobritve Kramarjeve nagrade? Kdaj bo spisana kazenska ovadba proti bivšemu direktorju Dravskih elektrarn, ki je odobril posojilo v višini 21 milijonov evrov cerkvenemu Zvonu 1? Ko si bo politika odgovorila na ta vprašanja, bo konec blefa. A vse kaže, da bo prej konec slovenskega gospodarstva.

Do takrat pa predlagam, da začnemo razmišljati o akciji naslednjega tipa: državljani naj na določen dan istočasno dvignejo vse svoje prihranke iz NLB. Si predstavljate, kako hitro bi se država zganila in začela gasiti paniko? Kaj drugega kot čisto zakonita akcija državljanske nepokorščine nam žal ne preostane.

  • Share/Bookmark