Zaustavimo Koželja!

Četrtek, 5. marec 2009

Da je ljubljanski župan za podžupana izbral arhitekta, ki potem hoče v času svojega mandata popolnoma spremeniti podobo mesta, je katastrofa. Klasičen primer je Koželj, ki mu je prišlo na misel, da bi postavil novo gledališče Drame SNG namesto da bi obnovil starega. Temu se upira tudi ravnatelj Drame Ivo Ban, ki se nikakor ne strinja s selitvijo Drame kamorkoli že.

Ob vseh nekultiviranih potezah podžupana Koželja — med katere sodijo garažna hiša pod tržnico, selitev Šentjakobskega gledališča v Moste, gradnja nepotrebnega Mesarskega mostu — je sedaj prišla na vrsto še Drama. Gospod očitno ne šteka, da imajo prostori tudi svoj simbolni pomen in da se v kulturne stavbe, ki uspešno delujejo, sčasoma zaleze tudi duh vseh, ki so tam ustvarjali. Drama je klasičen primer gledališča, kjer dobesedno čutiš duha prejšnjih generacij. Tudi gledališki bife, že od pamtiveka enak oz. nespremenjen, ima poseben feeling, zato nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi ga renovirali ali kaj podobnega. Tak, kakršen je, služi svojemu namenu. V njem se tako ustvarjalci kot obiskovalci dobro počutijo. Toda gospod Koželj tega ne razume. Dvomim, da je gospod sploh kdaj tam bil in kaj spil. Ker če bi bil, bi mu bilo jasno, da se Drame ne da kar tako preseliti.

A to ni edino, česar gospod Koželj ne razume. Njegov ego je nabildan v tako neslutene višave, da misli, da vse ve in vse zna. Očitno mu ni dovolj, da bo razril tržnico, postavil moderen, popolnoma brezbarven most med dve Ljubljanski znamenitosti (Zmajski most in Tromostovje), preselil Šentjakobsko gledališče izpod pravljičnega gradu na eno najbolj delavsko depresivnih lokacij v Moste, zdaj še hoče osrednje slovensko gledališče prestaviti v Knafljev prehod ali še bolj grozno za Bežigrad na lokacijo za Gospodarskim razstaviščem. Si kar predstavljam, kako bodo obiskovalci trumoma drli v novozgrajeno gledališče, ki naj bi bilo znamenito zgolj potem, da ima urejeno parkirišče.

Vsaka preselitev kulture iz centra mesta na obrobje za seboj potegne nepopravljive posledice. Lep primer je Kolosej, ki je uničil mestno kinematografsko kulturo. Nihče več ne pelje punce na sladoled in potem v Komuno ali Union, saj se mora napotiti v brezbarvni Kolosej, kjer ima na razpolago kokice, coca-colo in dolgočasno dvorano. Tudi ko izstopi iz Koloseja, ne vidi drugega kot obupno parkirišče, napolnjeno z odurnim plehom. In to naj bi bila romantika?

Seveda se gospod Koželj niti malo ne briga, da bi rešil porušene objekte, kjer namesto novih stavb stojijo luknje. Očitno bomo morali čakati še vsaj dvajset let, da se bo začela gradnja novega NUK-a. Podobno so zrušili Šumi, zdaj pa že pet let gledamo luknjo v samem centru mesta. Podobno je z izletniško najbolj atraktivnim Nebotičnikom, ki je že več kot deset let zaprt. Nasproti hotela Turist so zrušili čisto spodobno stavbo, zdaj pa tam že tri leta gledamo planke, gradbenih strojev pa od nikodar. O obnovitvi ljubljanske Opere in baleta kdaj drugič. Nič od tega Koželja ne moti, saj je očitno neurban in se ne zaveda, da bo po njegovih nasvetih in zaradi njegovega megalomanskega ega Ljubljana doživela še en urbicid. Še tiste malo preostale kulture bo uničene, preseljene, mestne razglednice bodo uničene, center bo postal še hujše mesto duhov, kot je že tako ali tako danes. Življenje pa bo zbito med nova nakupovalna središča, kjer bo kraljeval duh province in cenene zabave.

Sicer pa so slovenski arhitekti eden najboilj precenjenih cehov v Sloveniji. Število študentov na dvomilijonsko populacijo je naravnost astronomsko. Na spisku svobodnih umetnikov, ki jim država plačuje penzije, je — ne boste verjeli — tretjina arhitektov. Naj mi nekdo našteje v Sloveniji zgrajeno stavbo v zadnjih 50 letih, ki vsaj približno spodobno izgleda? Je ni. Najlepši dokaz je grozljivi prizidek same Fakultete za arhitekturo, katere največja predavalnica je brez oken. Že ta mrak, ki veje iz prizidka, je najbolj nazoren primer dometa slovenske arhitekture. Sam mislim, da ne bilo nič narobe, če bi FAGG kar ukinili, saj je bilo povzročene že preveč škode, trend uničevanja pa z leti strmo narašča. Ta gospôda ni sposobna urediti niti solidne gostilne ali kafiča, kaj šele zgraditi kakšno stavbo, kjer bi se obiskovalec spodobno počutil. Slovenska arhitektura se v glavnem diči zgolj z neizmernimi količinami betona, pleha, cenenega belega marmorja in popolne odsotnosti kakršnekoli humanosti.

Tistih 20 študentov, ki mislijo, da imajo talent, pa bi poslal kar na tuje fakultete. Naj otroci študirajo v Barceloni, Amsterdamu, Londonu, Berlinu. Naj zaboga vsaj od tam pripeljejo kaj mestnega duha prestolnic. Če bo Koželj še naprej predaval na fakulteti, se bojim, da bo Slovenija čez 30 let popolnoma uničena, saj bomo še tistih nekaj prijetnih kotičkov prezidali, porušili, uničili, iznakazili, modernizirali. Do takrat pa podpiram tako Šentjakobsko gledališče kakor tudi ravnatelja Drame pri obrambi ne samo kulturnega duha, temveč tudi okusa, ki ga Koželju očitno primankuje. Sicer pa, če bi bil vsaj približno spodoben arhitekt, bi verjetno že kaj zgradil tudi po svetu. Najslabše je namreč, da vse svoje umetniške frustracije zdravi na plečih prebivalcev Ljubljane.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 5. Marec, 2009 ob 12:03 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

79 komentarjev na “Zaustavimo Koželja!”

  1. mica mica pravi:

    andrej Košak- hvala za tale zapis.
    Zlat si!

  2. Dinozaver pravi:

    Lep pozdrav iz delavsko-depresivnih Most. Tu hrepenimo po kakem novem nakupovalnem centru namesto tega kulturnega doma. Mi kulture ne rabimo, kultura je za tiste iz Centra. Rabimo pa še kak nakupovalni center in hitro prehrano.

  3. Žogca pravi:

    Sem šla prav guglat, kje naj bi stal ta Mesarski most. In res, našla sem ga. Zdi se mi popolnoma nepotreben.

  4. ProPolis pravi:

    Kar zadeva Dramo se strinjam v popolnosti. Pa tudi če za ceno tega, da ostane, kjer je, ne doživi kakega povečanja, ampak le prenovo. Kar ne bi bilo najboljše, a vseeno boljše kot selitev v neko brezdušno okolje ali v okolje z nepravim duhom.

    Koliko časa bo Koželj še predaval v Ljubljani, je lahko vprašanje. A njegovo predavateljstvo niti ni tako pogubno, kakor je njegovo podžupanovanje. Študent ima danes na voljo virov znanja, kolikor mu srce poželi, mesto pa ima le enega podžupana za gradbene zadeve.
    In povrhu bi se njegovo podžupanovanje znalo ponoviti po volitvah prihodnje leto, seveda pod pogojem, da bo Janković zopet kandidiral, najbrž ne dvomimo, da bo zopet uspel, ter če ga bo tedaj novi-stari župan angažiral, najbrž pod pretvezo, da mora zaključiti preštevilne začete projekte, še za nadaljnja štiri leta. (Moje mnenje sicer je, da bi bilo vredno dati možnost še komu drugemu ali celo širši ekipi.)

    Tudi ideja glede ukinitve ljubljanske šole za arhitekturo je sila intrigantna. Ampak tako bi lahko razmišljali še o marsičem “slovenskem”. Najbrž je izpeljana iz dejstva prekomerne polucije našega grajenega okolja, ki je ni zakrivil nihče drug kot tukajšnja t.i. stroka (med katerimi pa je bilo v preteklosti vse preveč raznih geodetov, gradbincev, inženirjev in tehnikov – da ne bo pomote). Študij v tujini je zagotovo dobra in dobrodošla izkušnja za posameznika in njegov narod. Le še štipendiranje naj uredijo, da ne bodo tja hodili le otroci premožnih.

    Klinc, kakor koli, dober, aktualen članek. Na Siolu takih manjka.

  5. Rado Rado pravi:

    Morda imaš prav Andrej glede:
    “selitev Šentjakobskega gledališča v Moste, gradnja nepotrebnega Mesarskega mostu — je sedaj prišla na vrsto še Drama”, (zadev ne poznam podrobneje).

    Vsekakor pa nimaš prav glede tržnice.
    Tržnica ostane!
    Vse kar se bo zgodilo, se bo zgodilo pod zemljo. No, in še nekaj sodobnejših priključkov na Plečnikov objekt. Staro in novo mora namreč nekaj povezovati. Glede mostu, za katerega si želimo, da bi bil po Plečnikovih načrtih, pač ne gre. Sodobne zahteve, glede prehodov za invalide in glede varnosti so pač večje, kot jih je Plečnih uspel v času pred več kot pol stoletja, predvideti.

    Vsekakor bi bil verodostojnejši Andrej Košak, če ne bi vse skupaj pavšaliziral, ampak bi šel konkretno od primera do primera, ob čemer bi upošteval tudi pripombe drugih /dialog/ Andrej!

  6. NordStar pravi:

    Precej oster si bil, a se kar strinjam. Pri aktualnem županu se vse gleda skozi dobiček. Če bi bila kultura dobičkonosna, bi ji župan postavil zlat spomenik na sredi Ljubljane.

  7. angel pravi:

    Ljubljana je vas!
    Prestolnica moderne evropske države, pa četudi sta prestolnica in država majhni mora imeti:
    Vladno palačo, predsedniško palačo,parlament, koncertno dvorano, operno hišo in še kaj.
    Vsega tega ljubljana nima, nima tudi Slovenija.
    Če že nam je Franc Jožef zapustil vladno palačo, ali vsaj del nje bi jo morali posodobiti in v njo spraviti vse, kar mora imeti predsednik vlade pri roki. Tako pa gledamo misnistre, ki tekajo po Gregorčičevi gor in dol kot mravlje, ki jim nekdo razdere mravlinjek.
    Predsednik je na stranskem vhodu. V gradu so takšen vhod uporabljali za hlapce in dekle. Bravo predsednik.
    Parlament je skrpucalo. Če pride pet ministrov na zasedanje DZ se že morajo tlačiti mimo avtomobilov, kot da tihotapijo kontrabantno robo.
    Vhod kljub kiparskemu dekorju ni primeren za takšno stavbo, saj je Tito skoraj padel iz tuge, ko so ga nesli generali v večnost.
    Da o skrpucalu spoja dveh raznorodnih stavb sploh negovorim in o tem, da je državni svet še vedno v socializmu.
    Iz kašperl teatra, ki se mu je reklo Opera so naredili pač malo večji kašperlteater, ki je za igrokaze, ne pa za repertoar, ki ga mora prestolnica imeti, če želi dokazati, da ni depandansa Merkatorje, temveč glavno mesto Slovenije.
    Filharmonija je bila zgrajena pred dvestotimi leti, ko je bila Ljubljana dejansko vas.
    Mar od tedaj do danes ni kulturni nivo zrasel in si ljubljansak tajkunska gospoda ne more privoščiti spodobne koncertne dvorane.
    O Stadionu, spodobni dvorani, drsališču, zimskem in letnem kopališču pa še o čem sploh ne govorim.
    Tu je delo najprej za urbaniste, ki naj locirajo vse te objekte, potem pa jih naj mestni očetje začno graditi.

  8. Johanson pravi:

    Klinc pa stare bajte!

  9. Tomaž pravi:

    Kot študent FA se čutim nekako dolžnega, da se odzovem na tale vpis.

    FAGG ne obstaja že ohohoho let. FGG in FA sta dve ločeni fakulteti.

    Plečnikova predavalnica da nima oken? Obstajata samo dva odgovora: ali še niste nikoli bili v Plečnikovi predavalnici ali pa so bila okna zadaj zakrita in ste nespametno sklepali, da jih ni? Mogoče pa študentje živimo v iluziji, da tam so okna, čeprav jih ni? Edina predavalnica brez oken je Galerija

  10. Ales pravi:

    Spodobilo bi se, da bi se pisec bloga najprej pozanimal ali FAGG sploh še obstaja. FAGG sta sedaj dve fakulteti, FGG (fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) in FA (fakulteta za arhitekturo).
    Ko smo pa že pri tem kaj naj obstaja in kaj ne, pa bi se lahko reklo tudi, da ne rabimo AGRFT, saj že dolgo ni bil posnet kvaliteten slovenski film.

  11. redar redar pravi:

    Nisi pa pomislil, da je Koželj izbran z namenom? Joker, ki preusmerja pozornost z župana. Prvotno je J.bil tisti z idejami o novem, velikem, modernem, skratka sklon vsemu megalomanskemu ‘ličenju’ Ljubljane! Za vse to pa je en velik skupni imenovalec!?

  12. Rado Rado pravi:

    Redar,
    resno verjamem, da je pred časom tudi Plečnik imel težave, ko je kje hotel vpeljati kaj novega.
    V 21. stoletju smo in potrebujemo času adekvatna obeležja.
    Čisto razumem, da se konzervativci upirate Koželjevemu novemu valu, ampak tako je. Novo prekriva staro. Neusmiljen tok časa.

    Na dolgi rok bo tako vse šlo preč (razen vesoljske sonde, ki smo jo poslali izven naše galaksije.
    Preden bo naše sonce implodiralo bo zažgalo naš planet. In adijo oba. Tako Plečnik in Koželj (skupaj s Jankovičem).

  13. ponpet ponpet pravi:

    rado – tržnica ne ostane. pod zemljo bo garaža. pa kak lokalček. pa da bo lažje za nakupovat, bojo še vozički. potem bojo ugotovili, da prodajna mesta ne ustrezajo sanitarnim zahtevam. potem bojo dvignili najemnine in iz petdeset malih branjevcev dobili tri veledilerje. in potem bo mestna tržnica kopija oddelka za sadje in zelenjavo v nakupovalnem središču. in tako ne bo več mestne tržnice, ampak le še “sadno-zelenjavni hipermarket”.

    mestna tržnica ni plečnikova arhitektura. mestna tržnica je duh, je filing. stavbe lahko enostavno ščitimo; ščitenje, gojenje in razvijanje duha je pa mnogo težje. sploh kadar je na udaru low-cost-high-profit “urbanistov” in “županov”. in če g. jankovića in g. koželja lahko razumem (počneta, kar znata, razumeta, kolikor razumeta in imata jasen cilj), ne razumem kulturnega ministrstva in trenutne ministrice.

  14. mica mica pravi:

    ko bo Ljubljani kapnilo, kaj so si nakopali z jankovićem, bo že prepozno. Vse, kar bo kaj vredno, bo takrat v rokah srbske Delte, staro & dragoceno bo podrto, iz lokalov pa bo donela jugo-turbo muzka.tako kot je bilo lani, tik pred novim letom.
    Očtino pa je ljubljanska elita tako slepo zaljubljena v svojega župana, da ne vidi 5 cm pred nosom.
    Z ministrico vred.

  15. chef chef pravi:

    O arhitektih bom jaz več napisal kdaj drugič. Ko bi ti vedel, kje jaz živim! OK, vse kul, lahko sem samo srečen, da imam možnost živet v lastniškem stanovanju, za kar je moj Fotr krepko garal.

    Ampak da je lahko baba zgradila tako katastrofalen blok, ki sploh nima vhoda (niti pice ne morem naročit na dom, ker me fant enostavno NE NAJDE), živim za jebeno želetzno rešetko kot v faking zaporu, donmov ne morem ne da bi naredil prekršek ali se vozil 5 minut naokoli. Da o stekleni steni, ki je ena sama izolacijska zguba, poleg tega sem pa kot v akvariju, odkar so postavili blok še nasproti, in ne morem niti nag v kuhinjo ne da bi sosedo kap zadela. Pa še ustavit so jo morali, da ni naredila balkona na notranjo stran fleta, haha!

    Moram še dobit to babnico, uredil si bom z njo sestanek in jo bom nahrulil, kako si upa naredit nekaj tako brezdušnega, neživljenjskega in, konec koncev, tudi grdega na pogled.

    Samo toliko, da izlijem lastni gnev, hehe.

    Kar se pa tiče Koželja… imam občutek, da on samo da gradi v nebo, pa je srečen. Iz majhne Ljubljane bi rad očitno naredil velemesto na silo. Velemesta so sicer kul, ampak moti, ker nimajo enega središča, kjer bi se zbirali vsi. Predvsem so pa ta mesta rasla skozi stioletja, ne skozi desetletja in ima vsak district svojo dušo – tam so boemi, drugje poslovneži, na tretjem koncu alternativci… Iz Ljubljane pa ti norci zdaj delajo kr neki. Iz Šmartinke bi rad naredil jebeno avenijo, brez vsake duše spet, samo da bodo tam neke visoke bajte, ki jih bodo drago prodali… hm… komu?

    Šele včeraj sem pa tudi jaz izvedel, da so arhitekti svobodni umetniki. WTF? Torej mu plačam dvojno: prvič ko sem stanovanje kupil, drugič pa iz naslova davkov. Dobim pa eno navadno sranje bret vhoda. In – pazi! Temu bloku rečejo vila blok. In prodajo za 3500 do 4000 evrov kvadrat + garaža + nizkocenovna talna obloga. OK, vsaj strop je nadstandarden.

  16. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Chef

    No vidiš. To so naši arhitekti. Poglej si samo načrt za Emoniko in te bo kap. Obup. O vseh novogradnjah ki jih gledam nasproti v Župančičevi jami se pa samo smejim. Eden drugemu zazidavajo pogled.

    Rado

    Pojma nimaš. Če ne drugače je Plečnik delal tudi na Dunaju, pa v Pragi. Naši arhitekti pa razen Podrecce nikjer. Sem imel prijatelja arhitekta v Berlinu, ki je star 35 let pa je zgradil vraga in pol na Kitajskem. Sicer pa tile naši niti spodobnega lokala niso sposobni opremit, tako da so vsi super dizajn lokali prazni, saj nihče noče popivat v kopalnicah. Bog nam pomagaj.

    Mica

    Hvala. Škoda da ni bilo več avstroogrske bi vsaj kaj imeli.

  17. Rado Rado pravi:

    Ponpet,
    torej ne gre zato, da bi Koželj razmontiral tržnico do nerazpoznavnosti, ampak gre bolj zato, da ne zaupate Jankoviču, v smislu ohranitve starega duha tržnice.
    To pa je povsem druga stvar, kot pa se v javnosti prezentira kot problem.
    Ampak Jankovič je menda zagotovila o ohranitvi starega duha tržnice dal?
    Torej?

    Mica,
    ni problem v Delti, problem je v kapitalizmu. Deltin kapital je kot vsak drug, neizmernu hlepi po dobičku. Če bo donela turbo muzika bo pa najbrž zato, ker jo bodo obiskovalci zahtevali. (Tudi moj sin in hči jo poslušata ne glede na mojo grozo). Zakaj torej kriviti Jankoviča?

    Chef,
    če prav razumem za svoj neposrečen blok ne kriviš Jankoviča in Koželja?!
    Vsaj nekaj!

    Andrej,
    pojma nimam? Uf tole me je pa zadelo. Najbrž sem na lestvici kulturnosti tam nekje blizu neandertalca?
    In kaj naj zdaj počnemo v Lj, ko Plečnik ni več živ? Ali zaustavimo gradnje za 50 let in čakamo na njegovo reinkarnacijo?
    Saj je bil faca Plečnik, vendar živeti moramo naprej. Mene bolj skbijo otroci. V dobi, ko sem sam prebral že kakšnih 1000 knjig so jih moji otroci, pa najbrž še otroci marsikaterih staršev prebrali šele dobrih 50.

  18. rubinstein pravi:

    In ne sekat dreves za nova moderna nadstandardna stanovanja! Bivat v kraju brez dreves?!
    Andrej, v Kolosej se pa naloži denar, ne pa hodi gledat filme.. razen če se nje (nga) hočeš znebit.

  19. david.pelko pravi:

    Košak, tvoj naslov je napačen. Pravilen bi bil: zaustavimo Jankovića!

    Še vprašanje. Koga si volil za župana? Jankovića, a ne? :lol:

  20. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Rado

    Nisem mislil žalit. To da otroci ne berejo knjig je velik problem, je pa tudi res, da so knjige pri nas drage in še izbor je pičel. Ni treba ravno čakat reinkarnacijo Plečnika marveč razpisati kak mednaroden razpis, pa bo. Zaenkrat pa prepovedati, da se popravlja in preseljuje tisto kar se vsem dopade in živi. Drama je pač Drama in tržnica je tržnica in se ju sploh ni treba dotikat. Poskrbijo naj raje za promet in izženejo avtomobile iz mesta. Kaj se pa to pravi, da se vsak seljo hoče pripeljat za šank, medtem ko je taksi zelo poceni.

  21. andrejkosak andrejkosak pravi:

    David Pelko

    Stavit grem, da so vse ideje Koželjeve, saj poznam cel kup arhitektov, med njimi niti enega, ki bi kaj omembe vrednega zgradil, sami egotripači ki bi se izživljali nad mestom. Jankoviču pa je za priznati da vseeno nekatere zadeve zelo hitro ureja, a kaj ko mu vseskozi pamet soli Koželj.

  22. david.pelko pravi:

    Ah, Andrej Košak, kaj pa porečeš na nov intersparov center v Šiški?

    Ta isti Janković je pred nekaj leti preko mestnega sveta uporabil svoj vpliv in preprečil gradnjo, danes se pa zavzema za nov center, čeprav mu predstavniki prebivalcev Šiške nasprotujejo, ker je trgovskih površin več kot dovolj.

    Kako brez sramu ta Janković pokaže dva obraza v razdobju nekaj let, pri njemu ni sramu, samo trenutni osebni interesi. Pika.

    Si pa res naiven, če verjameš, da Koželj soli pamet Jankoviću.

  23. kajakaja pravi:

    Zakaj posplošujete delo oziroma razmišljanje enega arhitekta na vse arhitekte? Obstaja veliko arhitektov, ki se trudijo ohranjati staro (v neki realni in racionalni meri), vendar jih vi ne poznate. Zakaj? Ker nočejo svojega ega metati ven pred vse ostale in vztrajati, da majo edinole oni prav. Najlažje je reči, da bi FA kar ukinili. Prav. Potem pa ukinimo še FF, FDV, AGRFT, Pravno, Medicino in ostalo. Saj ne rabimo teh stvari. Da ne bodo posamezniki, ki na teh fakultetah učijo in s katerimi se vi ne strinjate uničevali misli mladih študentov in jih s tem delali v svoje replike. Mislim… eni pač mislimo s svojo glavo in nam neko predavanje od Koželja ne postane nekaj svetinja, ki bi ji slepo verjeli in se po njej ravnali.
    Glede prizidka: Pečnikova predavalnica ima okna, in ima dovolj svetobe, da lahko v njej normalno poslušamo predavanja, ki pa so ponavadi spremljani z projekcijo na platno, zaradi katere so okna tako ali tako prekrita z roloji. Drugače je pa na drugi strani precej oken. In prizidek sploh ni temačen. Če bi bili kdaj notri, bi verjetno to opazili.
    Škoda, da ste dober članek zaključili z tako skoraj primitivno posplošitvijo vseh arhitektov v nek denarja-željen, nehuman, destruktiven skupek, ki bi ga bilo najbljše vreči v nek koš in čimprej pozabiti nanj. Ne pravim, da se ne strinjam z vami glede zgornjega dela članka – popolnoma se. In nekaj arhitektov pač je takih, kot vi mislite – na žalost. A vendar bi pričakovala neko širše razmišljanje. Nismo vsi enaki. In ne enako sposobni. Ampak nismo za ukinit.

    Študentka FA

  24. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Nisem mislim na vse arhitekte, samo vsi tisti ki vseskozi nastopajo po medijih so ravno ti prizidkarji. AGRFT-ja se ne da ukinit, ker se šolajo igralci, ki govorijo slovenščino. Pač ne gre. Treba bi bilo razmislit ali Slovenija potrebuje toliko arhitektov. Sam bi bil takoj za to, da se štipendira študi arhitekture v tujini. To bi bistveno razširilo pogled na ta ceh, ki se sedaj samozadostno predstavlja kot edini arbiter glede arhitekture. Stanje pa sama najbolje poznaš in je bolj kot ne porazen. Pa brez zamere. tudi Suhadolc je zagovornik tržnice kot je, pa je med stroko zelo osamljen. Kje ste mladi, ki razmišljate drugače od Koželja? Javite se.

  25. Tibor Jablonsky pravi:

    Z nekaterimi stvarmi se strinjam, predvsem glede urbanizma, ki ga zadnja leta precej mimo seka po Ljubljani.

    Ne morem pa se znebiti občutka da včasih udrihaš tudi tam kamor tvoj domet sploh ne sega, pa ne zaradi Drame, to sploh ni problem.
    Nekateri ljudje enostavno slišijo eno informacijo in iz nje že sestavijo hujskaško zgodbo za plebs, brez pravih argumentov. Občutek imam, da ga tako ti kot Marko Crnković rada sekata po sceni brez kakršnekoli strokovne podlage ali informacije. Ni vsak problem tako enostaven kakor se zdi in ni vsaka stvar tako zaskrbljujoča kot izgleda.

    Radikalizem okoli študentov arhitekture je pa čisti absurd. Sicer pa je tebi kot AGRFT-jevcu verjetno že znana tista viža o nesposobnem igralskem in režiserskem kadru doline Šentflorjanske. Pa naj gredo študirati v Indijo, Korejo, Italijo, ZDA… mar ne?

  26. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Tudi SAZU je proti garaži pod tržnico. Mar ni nesmiselno zaradi 300-500 parkirnih mest za več let ustaviti tržnico. Živ bog ne ve kakšne bi bile poškodbe na okoliških stavbah. Gledališniki se bodo že še oglasili. Nič ne bi imel proti če bi študiral v tujini, če mi država zagotovi štipendijo. Sicer pa se kot Ljubljančan par rodov nazaj lahko izrečem o posegu v mesto, mar ne? Dvomim da imasta takšno poreklo tako Jankovič kot Koželj.

  27. Tomac pravi:

    Košak! Svoj arhitekturni okus si predstavil s stavkom: “Nasproti hotela Turist so zrušili čisto spodobno stavbo….” Kdor ne ve – tam je stala anonimna enonadstropna nepomembna podrtija…. Tvoj traktat je žal popolnoma nekompetenten; sam pa si z izjavami gornjega tipa izpadel….no najmanj nekredibilen. Téma je sicer zanimiva, vendar polemika o njej, ob takih pogojih, nesprejemljiva. Sapienti sat!

  28. ProPolis pravi:

    No, počasi. Suhadolc ni prav nič osamljen pri svojih naporih glede tržnice. Že če zgolj njegove pribočnike s področja arhitekture pogledamo, je poleg še kar nekaj odličnih intelektualcev, katerih misel, vsaj po mojem, nadkriljuje Koželja. Poguglajte malo, pa boste videli, kdo je zraven.
    Sploh pa me ta garaža pod tržnico ne skrbi toliko v odnosu do kulturnega spomenika, kot v odnosu do prometne kulture mesta. Ti hočejo samo še parkirne bajte gradit. Kaj pa javni promet, kolesarji …?

    Če se v Ljubljani želijo graditi visoke stavbe, to še ne pomeni, da bo zaradi tega kaj močnejša prestolnica, kaj šele svetovno oziroma metropolitansko ali kozmopolitansko mesto. en kup vzorov, posebej po Evropi se najde, ki pričajo, da so odlična mesta lahko tudi nizka. Veliki ne rabijo 100 in več metrskih stoplnic. Saj ne, da bi imel v splošnem kaj proti stolpnicam, ampak o njih je treba misliti izbrano, ne pa da skoraj na vsak vogal, ki ga mesto ima Koželj rukne eno stolpnico. Mesto bo veliko le z velikimi ljudmi, pa tudi če bodo živeli v majhnih in nizkih stavbah. Z materialno višino, dolžino, debelino in podobnim se dičijo le turbo ljudje.

    V novem delu FA so, če se ne motim, tri predavalnice. Od teh lahko samo za eno rečemo, da ima prikupno dnevno svetlobo. Morda se študentje bolje počutijo, če nad njimi vseskozi svetijo luči kot v kakem kurniku. Ampak za to reč ni kriv Koželj, ampak menda nek drug arhitekt, njegov kolega, ki sliši na ime Florijančič.

    Košak, kakor tudi kdor koli drug, ne rabi biti arhitekt, da bi lahko razmišljal o arhitekturi in urbanizmu. Občutek za prostor ima marsikdo. Dušo mesta pa eni vidijo celo bolje kot pa arhitekti. Ne poznam ga arhitekta, ki bi znal mesto čutiti bolje kot kak pisatelj, pa mi zdajle pade na pamet denimo Zola, ko se spomnim Trebuha Pariza. Sicer pa je, če prav vem, pred leti celo nek neakademsko izobražen arhitekt dobil Pritzkerjevo nagrado. Torej ne mi kvantati o posvečenosti v arhitekturo, ki naj bi se izražala s kako diplomo s FA.

    Košak, to da je nek tvoj nemški kolega gradil na Kitajskem, Slovenci pa praktično ne pa res ni noben argument. Arhitektura oz. gradbeništvo je predvsem en ogromen biznis, kjer so arhitekti pogosto le lutke, slovenski arhitekti pa pač toliko protežirani v tem biznisu, kot nekako pritiče ekonomski in politični moči tega naroda. Ko bo kako slovensko podjetje investiralo na Kitajskem, pa ne ravno navadne tovarne, bo morda tja popeljalo še kakega slovenskega arhitekta. Arhitektura pač ni šport, kjer je sistem tako urejen, da lahko nekako prilezeš na vrh pa tudi, če si doma iz Sierra Leone. Saj najbrž se da, ampak je treba garati in imeti najbrž še nekaj več kot samo svojo glavo.

    Podrecca slovenski arhitekt? Težka bo. Familija, rojstni kraj, prostor otroštva, prostor šolanja, prostor dela? Kaj je tu slovenskega? Ampak zakaj pa ne. Lahko si ga delimo s Srbi, Italijani in Avstrijci. Najbrž je enostavno kozmopolitan. Kar pa eni, ki šarijo po Ljubljani z besedami in dejanji, nikoli ne bodo …

    Vsekakor pa ne gre primerjati Plečnika in Koželja. Lepo vas prosim …

  29. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Propolis

    Se popolnoma strinjam z zapisanim. Moj nemški arhitekt je v bistvu Danec in ni gradil danskih stavb na Kitajskem, marveč so bili investitorji Kitajci, razpis pa mednaroden. Tudi slovenski arhitekti se bojo morali začeti kosati z tujimi ali pa bodo milostno čakali zgolj na investicije v Sloveniji. Svet je odprt in ne tako zaplotniški kot tale naša dolinica. Hvala da je končno nekdo od znotraj priznal, da študenje študirajo v polmraku.

    Pa lep pozdrav.

  30. Rado Rado pravi:

    Suhadolc,
    ima sicer lepe ideje, vendar sodobno mesto in njegove ideje ne gredo skupaj.
    Mar bi Stara Ljubljana imela kaj obiska, če bi promet spusti le do železniške postaje. Pa vlada in podjetja v centru?
    Center bi spremenil v sicer lep muzej, a obiska bi imel ravno toliko kot muzej (malo torej).

  31. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Rado

    Pojdi si pogledat kakšno prestolnico, dovolj bo že Praga, ki res izgleda kot muzej in je prepolna. Pri nas pa zadnje čase gradimo samo poslovne prostore v centru. Ti poslovneži pa zjutraj pridejo, zaparirajo mesto in popoldne odidejo. Vsako seljenje kulturnih ustanov iz mesta je primitivizem in provicialnost na potenco. O slovenski arhitekturi pa priča porazen prizidek k Operi. Kar oglej si ga.

    Pa brez zamere.

  32. Tihec pravi:

    Saj človek ne ve kje bi začel… Imam svoje mnenje o Koželju, ampak g. Košak, a ne vidite, da ste s Koželjem na isti strani.

    1.
    Saj hočete urbanost, a ne?
    http://www.vest.si/2009/03/03/ljubljanski-manhattan/
    Koželjev ego? Za ustvarit Manhattan sredi recesije rabiš pogum.

    Naj spomnim še na Rog?
    http://www.vest.si/2008/11/11/novi-rog/

    Mesto se gradi navznoter. Prekinit je treba predmestno stihijo in izseljevanje v rastoče malomeščanske kraje ala Grosuplje, Vrhnika, Trzin… (Brez zamere do tam stanujočih)
    Več ljudi na kupu ima več idej, več posla in zato več delovnih mest. Od mnogih ljudi na kupu jih bo več obiskalo teater.

    Imam sicer svoje mnenje o tržnici, samo kaj je narobe z garažo za stanovalce Stare Ljubljane, ki kmalu ne bodo smeli parkirat nikjer na prostem. Kar v bistvu vsi hočemo, a ne?
    Tržnica pa ne bo zamrla, ker se bo najprej preselila samo za 50m na most in nasprotno nabrežje (ki bo tudi brez avtov, ker bodo pod tržnico – a ni to fajn?). Obenem pa lahko turistom zaračunavamo ogled žličkarjev.

    2.
    Zakaj se gledališčniki upirate danim situacijam, ki so v resnici priložnost? Pojdite s tokom in obenem postavljajte pogoje. Dobro, nekdo nekaj hoče od vas – ja potem pa vi zahtevajte še več zase!

    Selitev Drame:
    Ja kaj pa če bi imeli obe lokaciji? A to noben ne pomisli? Meni se zdi lokacija med Knafljem in Kongresnim trgom čist uredu. Dominanta. Vidna. Urbana. Sama po sebi reklama. Dramina nova hčerka. Ta stara pa naj bo bolj intimna, odmaknjena kot v resnici je. Za vaje, če ste že tako navezani nanjo.

    Selitev Šentjakoba:
    Skrbi me komentar 2. Kulturo se vedno rabi. Še posebej očitno v “delavskih” Mostah.

    Prizidek k Operi:
    G. Košak, spregledali ste osnovni problem. Ja zakaj pa se vedno po slovensko špara in enostavno ne zgradi nove in večje? (Tipičen odgovor je: “Država je kriva!”, “Ni posluha s strani kapitala!”…) Zato prizidek in prizidki so VEDNO mukotrpni.

    Toliko. Morda nadaljujem drugič.

  33. Rado Rado pravi:

    Prago slučajno zelo dobro poznam.
    Sem poldrugi mesec preživel v njej. Vodička, domačinka ;-) mi ga je temeljito razkazala, Stare místo, Hradčani, tudi na Plečnika sem bil opozorjen.

    Videl sem tudi žalostni del Prage, četrt z brezdušno socialistično arhitekturo, zid hladu (zid lakote) etc..

    Najbolj me je fasciniral najstarejši predel Prage (pod Hradčani), kjer se nahajajo srednjeveške hiše brez hišnih številk in imenovane po lastnihi imenih, živalih ipd.

    Ja, ja, Praga je fantastična.
    Moj osebni izbor mest s rustikalnim pedigrejem so mesta skoraj na eni osi: Berlin, Praga, Dunaj in Budimpešta.

    Ta del, kjer omenjaš mrtvi del mesta (Ljubljana) po koncu poslovnega časa, ja je res žalostno.

    Naj te opozorim na izjemno delo, kritiko kapitalskega razmišljanja v mestnih jedrih:
    “Iluzija in resničnost urbanih mestnih središč”, avtorja (ljubljančana) dr. Rudolfa Jakhela, arhitekta in sociologa urbanizma. Doslej v Sloveniji nedvomno nepreseženo delo!

  34. blitz blitz pravi:

    Bravo Andrej. Mislim sicer, da Koželja prestrogo sodiš, mislim, da v resnici ni tako bukov, kot pišeš, bolj se nagibam k temu, da se je spočetka prodal enemu drugemu seljaku in zdaj ne more uiti iz spirale, v katero ga je ta potegnil.

  35. ibnrhuno pravi:

    1. Košak ima prav. Zelo prav ima tudi Ponpet, ko poudarja, da je bistvo tržnice v živem dogajanju. In potem sledi ugovor nekoga, da gre torej za nezaupanje v to, da se bo živo dogajanje ohranilo. To nezaupanje seveda ni slepo, marveč je utemeljeno s tem, da se z gradnjo garaže tržnici vsiljuje logika nakupovalnega središča. Z garažo pod njo bi bili na tržnici zasejani trosi tistega ustroja, ki je lasten nakupovalnim centrom. Od tod dalje pa sistem deluje sam od sebe. Šlo bo za sistem “približevanja potrošniku”.

    2. Vrednote, ki so lastne tržnici, in morajo biti ustrezno zaščitene, daleč presegajo goli kamen. O tem sem pisal drugje in besedila ne bom kopiral. Tu je povezava:

    http://zaljubljano.mojforum.si/zaljubljano-about66.html

    3. Strokovni argumenti? Morda bi ne bilo odveč prebrati tega:

    http://www.zaljubljano.mojforum.si/zaljubljano-about19.html

  36. uni. pravi:

    promet brez avtomobilov je tako rekoč idealen in želja vsakega mesta… ko so mesta na Nizozemskem pred kakšnimi 40leti pričeli zapirati avtomobilski promet tudi ni bilo navdušenja – poglejte kakšen je rezultat danes. Namesto navadnih park hiš, so zgradili park-hiše za kolesa:

    http://www.youtube.com/watch?v=lrY7JxTyoJQ

    seveda je potrebno tudi kaj postoriti za to… visoke takse za avtomobile če hočejo v mesto, Široke kolesarske steze. Glavno prednost v prometu ima vedno kolesar, možnosti parkiranja koles…

    http://www.youtube.com/watch?v=qk6YxhKH590

    Da je Plečnik arhitekt svetovnega kova po moje drži samo za nas Slovence in nekaj ljudi v Pragi… povejte mi kdo pa ve npr. v Franciji, ki ni arhitekt, ve za našega heroja Plečnika? Gaudi bi pa že spadal med svetovno znane arhitekte…

    Košak če bi vedel kako izgledajo sprejemni izpiti na FA bi ti bilo slabo! Slišal sem že za vse od kuvert do uvajalnih tečajev, ki jih organizirajo (in mastno zaračunaj) predvsem prof. FA, ki nato sestavijo sprejemne izpite… in kot po čudežu so sprejeti večinoma tisti ki so obiskovali njihove tečaje. O iskanju talenta ni ne duha ne sluha… so izjeme seveda

    Kar se pa tiče moderne arhitekture v LJ… naj je bo čimveč! Če bi upoštevali samo konservativce, bi se še vedno vozili po makedamu sredi LJ.

  37. uni. pravi:

    komentar čaka na moderacijo? džizus :)

  38. uni. pravi:

    promet brez avtomobilov je tako rekoč idealen in želja vsakega mesta… ko so mesta na Nizozemskem pred kakšnimi 40leti pričeli zapirati avtomobilski promet tudi ni bilo navdušenja – poglejte kakšen je rezultat danes. Namesto navadnih park hiš, so zgradili park-hiše za kolesa:

    http://www.youtube.com/watch?v=lrY7JxTyoJQ

    seveda je potrebno tudi kaj postoriti za to… visoke takse za avtomobile če hočejo v mesto, Široke kolesarske steze. Glavno prednost v prometu ima vedno kolesar, možnosti parkiranja koles…

    http://www.youtube.com/watch?v=qk6YxhKH590

    Da je Plečnik arhitekt svetovnega kova po moje drži samo za nas Slovence in nekaj ljudi v Pragi… povejte mi kdo pa ve npr. v Franciji, ki ni arhitekt, ve za našega heroja Plečnika? Gaudi bi pa že spadal med svetovno znane arhitekte…

    Košak če bi vedel kako izgledajo sprejemni izpiti na FA bi ti bilo slabo! Slišal sem že za vse od kuvert do uvajalnih tečajev, ki jih organizirajo (in mastno zaračunaj) predvsem prof. FA, ki nato sestavijo sprejemne izpite… in kot po čudežu so sprejeti večinoma tisti ki so obiskovali njihove tečaje. O iskanju talenta ni ne duha ne sluha… so izjeme seveda

    Kar se pa tiče moderne arhitekture v LJ… naj je bo čimveč! Če bi upoštevali samo konservativce, bi se še vedno vozili po makedamu sredi LJ.

  39. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Uni

    Plečnika poznajo tudi v Franciji, pa tudi v New Yorku, da ne bo pomote.

  40. chef chef pravi:

    @Rado: Ne, za svoj blok pa ne krivim Jankovića in Koželja. Res si od sile!

  41. uni. pravi:

    navadni smrtniki gotovo ne

  42. Robert Erjavec Robert Erjavec pravi:

    hejAndrej
    Saj arhitekturna deca hodi po celem sveti študirat, samo zaradi raznoraznih koželjev in suhadolcev svojega znanja ne more pokazati
    Sicer razumem vonj tradicije, ampak prizidek drame je traparija, če potrebujemo večjo dramo, morda nov, po pameti zasnovan kulturni center niti ni tako slaba ideja (pa brez koželjev in suhadolcev prosim).
    LP

  43. matt pravi:

    le čevlje sodi naj kopitar, pa kljub demokraciji in recesiji.

  44. NoMercy pravi:

    če slučajno kdo uporablja koledar brez tisočic: gospoda smo v letu 2.000 + 9 = 2009.
    V ljubljani se že dolgo ne gazi kurjih in konskih izrebkov in tudi nočne posode se že dolgo ne prazni skozi okno:
    to pa pomeni, da nekdo (običajno mestna uprava, trenutno z Jankovičem na čelu) nekako caplja z razvojem pod pazduho.
    In, če še kdo ni opazil: mestno jedro je pač “kuća strave i užasa” (razen tistih nekaj 100 metrov ob Ljubljanici), ker se je zaradi načina življenja dogajanje preselilo na obrobje mesta (tudi v “šoping centre”, kjer se vsakodnevniki srečujemo kot nekoč gospoda v mestnih parkih). Center mesta in zelenice pa so postali sprehajališča psov in mačk in njihovi skreti.
    Pa kateri dripec si domišlja, da bom kmet s kmetov, prišel v LJ v katerikoli teater že, in iskal parkirni prostor do konca predstave ali pa plačal še parkirnino poleg karte za ogled predstave????
    Dragi moji, nekateri karte za predstave celo plačujemo (jih ne dobimo “đabe” kot za kulturo, politiko in bla-bla-bla zaslužni!!!
    Če komu še ni jasno: kvalitetno vsakodnevno življenje je na obrobju mesta ne pa med podganami v centru in ker “marginalci” (t.j. obrobniki) tudi plačujemi za subvencionirano kulturo jo hočemo tudi imeti na dosegu roke oziroma takoj ob vratih vozil s katerimi pridemo do “hrama” kulture..

  45. andrejkosak andrejkosak pravi:

    No mercy

    Ja tvoje pisanje je pa res odraz slovenske zaplankanosti. Sedaj še teatre v predmestja. Bog nam pomagaj. Ne vem kje na svetu je tko,če sploh kje?

  46. mica mica pravi:

    velikokrat zavijem na predstave tako v Dramo, CD, v Mestno gledališče, in si NE predstavljam, da bi recimo, Drama kot taka, pričela poslovati v stilu kakšnega Špara nekje na obrobju….
    Glede na vse slišano v zadnjih dneh z drugih področjih, si pa res ne moremo špogati, da bi nas imeli za barbare tudi kulturnem področju….

    Bi pa dodala še to:
    zakaj se t. i. kulturniki, pa ne le ljubljanski, tudi vseslovenski, ne združite, ne napišete javnega apela, zakaj molči društvo pisateljev, zakaj molčijo tudi druge ustanove, ki so tako ali drugače del kulture?
    Mar niso bili kulturniki NEKOČ tisti, ki so OPOZARJALI na kritične družbene probleme?
    ZAKAJ, ZA VRAGA, SO DANES TIHO?
    bi mi vedel kdo od dotičnih dati kakšen zadovoljiv odgovor?

  47. NoMercy pravi:

    @AK: nisem ne arhitekt, ne krajinar … ampak po svetu sem pa bil že dlje od Trsta, Graza, Zagreba ..
    Če gredo lahko največje operne zvezde z akademskimi in kaj vem kakšnimi še orkestri na štadione in na obrobna dvorišča (npr. Schoenbrun) … ja, potem naj bo tudi kakšen hram domače kulture na obrobju prestolnice.
    Sedeti v častni ali VIP loži je enako sredi mestnega starega jedra kot npr. na Barju. Predstavo delajo režiser, igralci, kostumografi, lučkarji … ne pa lega stavbe.
    Aja, pa tista, karkoli arhitektonsko že in od kateregakoli arhitekta že, od TR3, CD_ja in Maximarketa poleg Drame, že dolgo postavljo pod vprašaj ali je Drama!! še na pravem mestu.
    In število prebivalcev mesta se je od časa, ko je bila Drama zgrajena nekajkrat povečalo. Koncentracija kulture želnih s finančno sposobnostjo to želnost zadovoljevati (če se že gremo neko “hoh” druženje) se je pa tudi že zdavnaj razpršila izven ozkega dela mesta. Stopnja hitrost razvoja je pač takšna, da danes ljudje s srebrnimi lasmi hodijo v “fast-food” restavracije ne pa mladina k Šestici.
    Se pa povsem strinjam, da stavbe kot je Drama in podobne ostanejo v mestnem jedru, če že imajo neko kulturno dediščino in civilizacijsko sporočilo.
    Če nam “marginalcem” (t.j. obrobnikom) lahko kdorkoli pač že, naserje avtoceste in njihovo infastrukturo pred nos (da je vsem vse bližje in hitreje dostopno) potem nam dajte blizu tudi hram kulture.
    Aja pa Sydney_ska opera je tudi na povsem nemogoči lokaciji: sredi morja.

  48. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Mica

    Temu se reče “sindrom previdnih riti” ali preprosto popolen kolaps slovenske kulture. Tudi pred volitvami ni bilo nikjer kulturnikov, ne na strankarskih shodih, ne v medijih. Sam sem se udeležil kar nekaj teh shodov v podporo levici, saj je Simoniti uničil slovenski film, pa nisem videl tam niti enega filmarja. Edina izjema je bila, ne boš verjela Milena Zupančič. Tole je žalostna slika podjarmljene slovenske kulture in brezbrizništvo. Vsa čast redkim izjemam. Še slabše je na desnici, kjer se niti en desni kulturnik ni zoperstavil Janši, ko je uničeval medijsko svobodo. Vsi so bili lepo tiho.

  49. xxx pravi:

    uničeval medijsko svobodo… a to še kdo danes kupuje?

  50. NoMercy pravi:

    @ xxx: Ja. Pričakovalci prostora ob državnem koritu.
    edini zares svobodni so klošarji … vsi ostali pa smo “profesionalke” :D

  51. Packa pravi:

    V ponedeljek ob 19.00 lahko pridete podpret Šentjakobsko gledališče. V Šentjakobsko gledališče, seveda. Obeta se zanimiv žur z županom.

  52. Slab pravi:

    ljubljana itak ni pretirano lepa prestolnica, tiste pedre iz šentjakoba pa lahko prestavi kamorkoli, najraje na Dob..

  53. mica mica pravi:

    Če bi se nam zares šlo za ohranitev kulturne dediščine kot take, bi bil že pred šesto (v ponedeljek) okoli stavbe Šentjakoba sklenjen živi obroč, ki županu ne bi pustil niti blizu…..
    Žal je že tako, da Ljubljana ima, kar je želela imeti, kaže pa tako, da so še zmeraj vsi, ki bi morali kaj narediti za ohranitev srčnosti glavnega mesta, pijani od zmage….preden se bodo razne iniciative , društva in posamezni kulturniki streznili, bo že zdavnaj prepozno. verjetno jih bodo do takrat že nagnali iz stavbe Univerze in jo spremenili v mondeni hotel za tajkune….
    Vse je možno….ob nadaljevanju zdajšnjih razpletov….

  54. alenka pravi:

    Hvala Andrej za izvrsten članek.

    Zelo me žalosti, da moje ljubo mesto umira in to dobesedno pred očmi nas vseh. Jankovič obljublja lepšo Ljubljano, hm za koga že?

    Tržnica……tisti, ki redno zahajamo tja, točno vemo, da ne bo nemoteno obratovala, kot to stalno natolcujejo župan in njegovi priseski. Pa kdo sploh rabi to garažno hišo? Saj je zraven Kapitelj 365 dni na leto na pol prazen……brez veze no

  55. medias pravi:

    Iz Ljubljane bo naveza Janković-Koželj naredila prestolnico novosrbske regije južnega Balkana.

    Pogoj pa je še en mandat, ki ga Janković s poštenimi volitvami ne more dobiti, ne glede na svoje botre.

  56. suljo pravi:

    Samo natolcevanje, g.Kosak!
    Ukinit bi bilo treba AGRFT, ki take debile vzgaja, ki ne znajo niti enega povprecnega filma posnet.

    Kakorkoli obrnete je Ljubljana eno najlepsih mest v bliznji in daljni okolici. Poglejte si predmestja italijanskih in avstrijskih mest. Podn, Ljubljana je krasotica proti tem. Zato menim, da nasi arhitekti vseeno niso tako slabi.

    Za vecino stvari, ki ste jih nasteli v clanku ni kriv g.Kozelj. Razen za garazo pod trznico, kar je super. Kapitelj je vecino casa poln in ne prazen. Drame pa sigurno ne bodo nikamor selili. Ta predlog je samo taktiziranje, sem siguren. Mesarski most je predvidel ze Plecnik, ko je nacrtoval trznice.

    Znacilnost vecine slovenclnov je, da stalno govorijo, kako nicesar novega ne rabimo, vse je brezveze in nepotrebno. Vedno so proti vsemu napredku.
    Zaradi enega idiotskega bifeja, bi oni dali zivljenje. En brezvezen bife odloca o vsem, pa kje vi zivite?

    Cisto vsa mesta imajo nekaj, kar je podobno nasemu btcju. Urejen in tudi pescu prilagojen btc je zelja vseh ljubljancanov.

  57. Fuga pravi:

    Ja, liberalna avantgarda, že spet agitacije in diskreditacije!

  58. suljo pravi:

    V tem clanku ste napisali toliko neresnic (ze npr. to, da naj velika Plecnikova predavalnica na FA ne bi imela oken ter da FAGG se obstaja), da se sparsujem, kje sploh zivite. V Ljubljani verjetno ne? Tukaj, na tem clanku, bi se vas dalo enkratno tozit.

  59. suljo pravi:

    Na dinamiko gradnje pri Sumiju ali pri hotelu Turist niti najmanj nima vpliva g.Kozelj, se g.Jankovic ne. Tam kraljuje ali upravna enota, ki se ne boji zupanstva, ali pa recesija, mogoce pa kaksen sosed zavira vse skupaj, ki se mu zdi vse skupaj nepotrebno ali pa bi rad na racun gradnje se on kaksno novo stanovanje ali celo hiso.

  60. tine pravi:

    Ti Košak, kdaj si pa ratal takšen konzervativec? vse kar lahko razberem iz tvojega zapisa polnega karikiranj in govorenja kar tako na pamet je to, da je drama super fajn ker ma lep bar in lahko v njej res začutiš duha prenikov… pa tržnica je tudi oh in sploh fajn most pa bo vse pokvaril… ma dej košak nooo..

    Od človeka tvojega renomeja bi pa že pričakoval kaj več razmišljanja preden vsuješ na blog vse kar ti pade na pamet. Morda kritiziraš vse aktualne stvari tudi malo iz tiste uporniške drže, ki zahteva kritiko iz principa… To je ok kar se mene tiče, ampak daj pomisli malo, da v tem primeru pa res zagovarjaš ideje konzervativno zaplankane družbe ala razne iniciative.

    Mesarski most bo končno povezal tržnico in petkovškovo nabrežje in z njega pregnal parking. Morda ne bo več takega miru na petkovšku ampak končno boš lahko normalno krožil po nabrežjih ljubljanice od krakovskega do zmajskega mosta brez da bi se potikal med parkirišči. Tudi čez tisto brv pri ribjem trgu so se vsi zmrdovali, pa si predstavljaj da je zdaj ne bi bilo. Glede Drame pa… saj jo nihče noče porušit kolikor vem ane? ampak to da imajo prostorsko stisko pa verjetno tudi veš… zato res ne vem zakaj ne bi zgradili novega gledališča v Ljubljani. Nazadnje je bil zgrajen cankar pred 30 leti in sploh ni bil mišljen kot teater ampak kot kongresni center za 1300 delegatov – teater s toliko sedeži pri nas je neumnost. A veš Košak, da se mi sploh ne zdi tako slaba ideja da Dramo obnovijo in zgradijo nov teater med knafljem in kongresnim…

  61. nevenka nevenka pravi:

    Tale Koželj je pa res pokazal, da nima nobenega čuta za ljudi, da samo kamenje premetava. Ne spoštuje nobene tradicije. Sta se našla dva, eden bi iz vsega naredil trgovino, drugi bi pa uničil vse na kar so ljudje navezani in ima zanje globji pomen. Kultura pač ni samo stvar funkcionalnosti, saj ni nekaj mehaničnega.
    Ni kulture brez duše. Kako to, da tega nek arhitekt ne ve?

  62. suljo pravi:

    Zanima me, o cem sploh govorite. Kaj je pa naredil Kozelj?
    Zaenkrat se nobeno novo gradbisce ni odprlo.
    Vse, kar je dosedaj naredil, je to, da je Presernov trg zaprl za promet.
    Pa sportni park Stozice se nekaj koplje.
    Ostalo so pa zaenkrat samo obljube, nicesar se ni,
    zato ne vem, zakaj se razburjate oziroma o cem sploh govorite.

  63. nevenka nevenka pravi:

    Suljo, vse začne z načrtovanjem. Po toči zvoniti je prepozno.

  64. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Suljo

    To\i, me prav zanima rezultat, he, he… Sicer pa je provincialnost stanje duha in ni čudno da je ponarodela “takle mamo”. Zadnjič sem srečal Bassina in mi je jamral, da so hoteli preselit Mestno Galerijo. Pred dvema mesecema sem bil v Mladinskem Gledališču in so mi povedali, da so jih hoteli preselit. Zaplete z Šentjakobskim poznamo. Sedaj bi radi zgradili še Dramo. Pa a se ti ne zdi, da vse napeljuje, da bi radi kulturo, ki je živa uničili in izgnali iz mesta. Potem pa bi na Prešercu prepevala samo še Daniela in ostala dalmatinska kičerija. In jaz naj bi bil konzervativen? Ne. Samo iz mesta nočem da naredijo vas in uničijo še tisto kar imamo meščani radi in je preživelo, več kot štiriletni mandat.

    Pa brez zamere.

  65. Nataša (2) pravi:

    Da bi pa nov, modernejši, bratski oder Drame z vsemi priteklinami zrasel iz Šimujeve luknje, pa še garaža bo v neposredni bližini, to pa nihče ne pomisli, ker je itak že vse zavoženo v maloro, kajne da. Kakšni zaplankani provincialci ! Mar ne !? Še svojega nasprotovanja gradnji garaže pod tržnico ne znamo argumentirati drugače kot s Plečnikovo pomočjo, ker njega smo pa pozabili zavarovati, pa četudi s slabo, bolj kot ne škodljivo spisanim odlokom. Primitivno res !

  66. suljo pravi:

    g.Kosak, same govorice! Nic konkretnega!
    Pa tudi ce bi vse to res selili, pa saj govorite o premiku za 50m in to proti centru mesta. Kolizej je tudi prakticno v srediscu mesta. Se pravi edino sentjakobsko bi slo v Moste? Ostalo pa ostane v centru, kaksno unicevanje kulture v centru Ljubljane, o cem torej govorite?
    Pa Mestno galerijo naj bi selili, oprostite no, ne zavajat ljudi!
    Mladinsko pa naj kar ostane tam, kjer je, bogu za hrbtom.

  67. Packa pravi:

    E, moj suljo, tvoj Srbin uničuje vse, kar Ljubljančanom kaj pomeni in kar ima tradicijo. Začel je z gostilno Pavla na Starem trgu, nadaljuje s Šentjakobom, potem bo na vrsti tržnica, razril bo Kongresni trg (kjer so se dogajale vse pomembne stvari), čeprav nima denarja zanj – torej bo ostal razrit, v bivšem Riu je zdaj Momo Čevapčić. Pri vsem, kar je v Ljubljani treba narediti, menda ne boš rekel, da so to prioritete. Za nameček, da nam pokaže, kako nas prezira, pa pogodbo za džamijo podpiše na božični dan. Da ne govorim o tem, da Srbi poskušajo kupiti Staro Ljubljano in da na Prešercu poslušamo gusle.
    Prej mi je bilo vseeno, zaradi mene bi bil lahko Culukafer. Zdaj pa vidim, da je vse to načrtno. Vse, kar počne, počne ali zaradi denarja ali zato, da zjebe Slovence.

  68. medias pravi:

    Packa, prav imaš. Iz srednjeevropskega mesta se poskuša narediti novo srbsko krajino.
    Namesto kulture – gusle in cro-pjevaljke. Namesto domačih slovenskih dobrot – pljeskavice, čevapčiči, ipd.
    Kje je zdaj oživljanje mestnega jedra in raznolikost? Aja, v 22-ih fikcijskih projektih.

  69. izo pravi:

    eh, ja..
    na kratko bi rekel, kakor nekdo pred mano: le čevlje.., pa vseeno:
    začetek teksta mogoče ne bil toliko mimo, kolikor ga zaključek uniči. očitno ste še enih tistih študentov, ko je bila arhitektura res pod okriljem gradbene fakultete.

    1.a koželj gradi stavbe/podira stare objekte ali ga kapital? mogoče bo treba s prstom pokazat na koga drugega.. fajn bi bilo, če bi imeli kuliso 19. stoletja v centru, ampak na žalost ne živimo več v njem, je treba tudi plačat kje kdaj pa kdaj. mene tudi moti, da so zaprli makalonco, pavlo ipd, vendar tudi najemnine je treba plačat (baje, da je to bil problem).
    suhi kot rešitelj? težko vrjamem. za v tv oddajo je zanimiv, ker ima avro umetnika, vendar te avre na strokovnem področju kaj dosti kot rezkanje stolov ni (spet malce pretiravam, ampak naj bo za dramatiko pogovora).

    2. kako pa naj se gradi danes? omenjate ne vem kakšne arhitekte v tujini ipd, kaj se pa tam tako super-duper gradi, če smem vedet? mogoče kaj v stilu nuk2? tam so skušali “lovit” zgodovino, pa vemo, kako je danes s tem. naši arhitekti strokovno in po kvaliteti ne zaostajajo v ničemer za kolegi iz tujine, le manj opaženi so medijsko, ker v večini primerov ne gre za tako obsežne projekte. arhitektura pa se naj se ne bi merila po velikosti..

    3. ukinit arhitekturo? kaj bi šele potem delali pod pritiski kapitala, ko bi dali gradbincem vso kontrolo nad urejanjem prostora (nakakšna definicija arhitekture). že zdej je problem stem, tako v mestih, kot na podeželju (ja, arhitekti tudi hiše rišejo, če lahko vrjamete, pa še mariskaj drugega). ta je pa res mimo, no, koga vse prej bi treba ukinit..

    4. preveč arhitektov? nič kaj več jih ne prileze z diplomo iz tiste bajte letno, kot recimo agrft ven pljune kompletni ansembel igralcev, režiserjev ipd, če malo pretiravam..

    5. arhitekti, ki jih zalaga država? a smo se nalezli mrkaičev sindrom?ga kr vprašajte, kaj si o vaši branži misli. človek bi pričakoval, da veste, kaj pomeni status svobodnega umetnika, kako se ga dobi in predvsem kako se ga vzdržuje. v večini primerov pa gre za samoplačniško verzijo, da smo si na jasnem..

    ok, ne bom težil več, ampak najlažje je danes kar pavšalno udarit čez stroko, če nekomu zrušijo lokalček, kjer je srkal kavo in pametoval. prokleti boljševiki in njihovi arhitekti!

  70. katja pravi:

    nekako razumem (ne podpiram) koželjev egotrip – v svojih očeh je očitno dobil enkratno priložnost, da se postavi ob bok Fabianiju, Plečniku, Ravnikarju in se “vpiše v zgodovino”. v tej mali Sloveniji, kjer so tudi največji in najdražji projekti na ravni rutinskih projektičev npr. na Kitajskem, je biti urbanist prestolnice neponovljiva priložnost in v teh nekaj let bi rad strnil vse svoje vizije. se enkrat – da ne bo pomote – ne podpiram tega in ga ne zagovarjam, samo zlahka si predstavljam mehanizem razmisljanja za vsem skupaj.
    ne podpiram selitve kulturnih dejavnosti na obrobje, ni pa res, da kultura v predmestja ne spada in ni res, da tega v tujini ni. pomislite samo, na stavbe industrijske dediščine in kakšne kvalitetne in zanimive ambiente za kulturno ustvarjanje se da v njih pridobit.(za muzeje, galerije, plesne centre…ali npr. Ars Electronica v Linzu, ZKM Karlsruhe). Pomembno je samo, da se lokacije in ponudbe dopolnjujejo in ne izključujejo.
    tudi ne bi rada zagovarjala arhitektov na splošno. vedeti pa morate, da (pre?)veliko vlogo pri projektiranju igra investitor in marsikdaj se je ravno njemu zahvalit za neprebavljive zmazke, ker npr. zahteva vgradnjo najcenejših materialov. Pa tudi statiki pri nas na splošno niso ravno inovativni in se spoznajo predvsem na klasično-betonsko konstrukcijo, bognedaj da bi znali predlagati kaj svežega. Ampak pustimo to.
    Problem je razkorak med stroko in »laično javnostjo«, ki pa je njen končni uporabnik, in ima zato upravičeno mnenje, in krivda je v veliki meri na strani arhitektov. Na bivalno kulturo in estetsko plat se pri nas ne daje dosti. In splošni okus je žal – kič. Ne vem, kako je recimo uspelo nekim Švedom, Fincem ali pa Japoncem ta podočja bivanja spravit na nek višji kvalitativni nivo. Verjetno je problem spet v izobraževanju o kulturi, umetnosti, estetiki, ki je pri nas, khm, skorajda neobstoječe?
    Ker za razumevanje moderne arhitekture (kot vsake moderne umetnosti in na splošno umetnosti) je potrebno neko predznanje. Če ne poznaš političnega, socialnega, filozofskega ali kakršnegakoli že ideološkega ozadja nekega gibanja ali toka ali smeri (v umetnosti in seveda tudi arhitekturi), skratka vseh zgodovinskih in družbenopolitičnih okoliščin, ki so ga oblikovale, zadev ne moreš ocenjevati, ker se tvoj argument zreducira na grdo oz. lepo. Sodbe a la grdo/lepo ali všeč/ni všeč pa niso dovolj, kar bi vam bilo morda jasno, če bi vedeli koliko fatorjev vpliva na končni izdelek.
    če grem v galerijo in gledam »črn kvadrat na beli podlagi št.3« bom sposobna izjavit samo »pa ja, sej ni grd« in če grem gledat neko predstavo avantgardnega gledališča bom lahko rekla samo »mah ne, ni mi blo všeč« in če grem gledat sodobni ples si bom mislila »a?«, ker seveda ne bom razumela nič. Ker nimam predznanja. Če pa pogledam Bevk Perovič hišo, lahko rečem da je dobra in vem zakaj. Razlika med arhitekturo in ostalo umetnostjo pa je, da se jo uporablja. In si ravno zato ne more dovoliti vzvišenosti. Potreben je dialog. Problem je, da naročniki največkrat mislijo, da sami vse najboljše vejo in hočejo od arhitekta samo izris njihovih želja in si ne pustijo predlagati rešitev, ki jih sami ne poznajo, bi pa morda bolj odgovarjale njihovim dejanskim POTREBAM in ne samo (neutemeljenim) ŽELJAM. Obstaja namreč razlika. A pri zdravniku si tudi sami postavite diagnozo in od njega zahtevate samo podpisan recept?
    Dobro zasnovana je hiša, ki upošteva želje uporabnika do mere, ko te želje kvaliteto bivanja povečujejo, kjer pa postanejo nesmiselne, lahko arhitekt svetuje boljšo rešitev, ki zadevo naredi optimalno. Saj je vendar strokovnjak na tem področju. Seveda pa obstajajo posiljevanja neke forme iz čistega arhitektovega jaz-imam-absolutno-vedno-prav egotripa. Sej pravim, pomemben je dialog in medsebojno razumevanje
    Da so arhitekti precenjeni? V državi kjer so Obiji, Bauhausi, Baumaxi in podobne DIY trgovine zakon? Kjer ima vsak na dvorišču mešalec, kjer se hiše prezidujejo in miljonkrat dopolnjujejo na črno? Kjer so vrtovi polni palčkov? Ne bi rekla.

    Sicer ste verjetno že uganili ampak – yes i’m an architect, shoot me.:)

    V bistvu me je malo razočaralo stališče kulturnika, človeka, ki izhaja iz okolja, ki bi ga razni »neandertalci« kar ukinili, ker itak samo odžira davkoplačevalski denar. In ta človek gre po istem principu pljuvat na sorodno disciplino, zaradi ravnanja enega človeka. Čudno, no.

  71. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Draga Katja

    Zgolj vrgel sem rokavico arhitektom naj začnejo malo migati in se naprimer oglasiti pri polomijadah tipa garaže pod tržnico ipd. Očitno so arhitekti složni samo takrat, ko jih pride ogrožat tuja konkurenca. Se še spomniš Kolizeja in bučnega zborovanja 500 glave množice arhiyektov? Ko se pa zruši Prisank, pa nič. O Koželju nič slabega ne reče niti en mlad arhitekt. Se ga vsi bojite ali pa potihem verjetno kandidirate na razpisu za ureditev tržnice? Dajte že kak glas od sebe!

  72. katja pravi:

    no pa priznajmo si tudi, da smo slovenci precej konzervativen in očitno egoističen ter do soseda privoščljiv narod. če malo karikiram – za vsak poseg v prostor obstaja civilna iniciativa proti njemu. nekatere so nedvomno upravičene, druge manj ali sploh ne. ljudje ne maramo sprememb, ne maramo novosti, ne maramo tujih stvari in ljudi. ne maramo ceste v bližini svoje hiše (pa čepraj jo sosed nujno potrebuje za dostop), ne maramo pa niti komune ali varne hiše za otroke (“ker uni se mi bojo fiksali pod oknom, froci se pa derejo”). je pa res, da ob tolikšnem številu civilnih iniciativ in ljudi, ki so vanje vključeni v Ljubljani, bi se morali ljudje na oblasti vprašati, kaj delajo narobe in kje se jim zalomilo pri razumevanju pojma “participacija javnosti”

  73. Packa pravi:

    Katja, meni se zdi težava sodobnih arhitektov bolj v tem, da gledajo samo na svoj “spomenik”, če ima kakšno zvezo z okolico, je pa irelevantno. Seveda sem popoln laik, ampak kljub temu vidim, da stvari, ki so bile zgrajene do leta 40, pašejo skupaj, odpirajo poglede, se dopolnjujejo. Vse, kar je bilo v Ljubljani zgrajeno po vojni, so posamične stavbe, ki ena z drugo nimajo zveze, zapirajo poglede, vse skupaj pa daje vtis nametanosti. Konzorcij, Ajdovščina, leva stran Čopove (od Slovenske proti Prešercu), Tkanina na Miklošičevi so samo glavne stvari v Centru, ki me spravijo v jok. Pa se za primerjavo postavite na sredo Zvezde (preden bo Janković vse razkopal) in se ozrite naokoli. Če odmislim vogal Konzorcija in tam tisti zid pri Jankovićevem Bakhusu, je vse naokrog lep, pomirjujoč pogled.

  74. katja pravi:

    sama mednarodno konkurenco absolutno podpiram in se popolnoma strinjam, da je nujno potrebno naš prostor prevetrit in mi je zaplankanost naše stroke smešna.

  75. Packa pravi:

    Katja, civilne iniciative, za katere vem, sploh niso proti vsakemu posegu v prostor. Nastajajo v glavnem zato, ker jim mislijo tako rekoč v dnevnih sobah zgraditi stolpnice. Ostali bodo brez osončenja, brez zelenic, vrtcev imajo že zdaj premalo, promet je že zdaj kaotičen. Ne pozabite, da skupaj z vsako novo stolpnico ne načrtujejo tudi vrtcev, šol in boljše prometne ureditve. Potem so še iniciativa, ki nasprotuje garaži pod tržnico; pa tista, ki nasprotuje prometu čez tržnico, hkrati pa ukinitvi avtobusov; pa tista, ki nasprotuje adrenalinskemu parku v zaščitenem delu Tivolija (tega je, hvala bogu, ARSO prepovedal); pa tista, ki nasprotuje spremembi vseh kmetijskih površin znotraj obvoznice v zazidljiva zemljišča; pa tista, ki nasprotuje proizvodni coni, sortirnici odpadkov in remizi za Ljubljanski potniški promet v neposredni bližini vodarne Jarški prod na najožjem vodovarstvenem območju. Če prištejete še Šentjakoba in ljudi, ki so nasprotovali poboju ptic in žab ob Koseškem bajerju, zato da bomo tam dobili nekakšen ribnik sredi golf igrišča (vse bo raslo v ravni vrsti), se vam res zdi, da smo iniciativniki tako zelo nazadnjaški, ablast pa tako zelo napredna? To, kar dela tale garnitura in temu reče razvoj, so zunaj delali v sedemdesetih letih, zdaj pa poskušajo te napake popraviti. Tukaj se namreč ne pogovarjamo o New Yorku, ampak o mestecu, ki se hoče kar naenkrat igrati, da je New York.

  76. katja pravi:

    packa, arhitektura je vedno bila odraz družbe, dogajanja v njej, spreminjala se je z razvojem novih tehnologij gradnje in uporabo novih materialov. pred 50 leti bi bilo nesmiselno graditi, kot se je gradilo pred 100 leti in danes je nesmiselno graditi, kot se je gradilo 50 let nazaj, samo zato »ker staro je dobro/lepo«. Ne, dobro je prevzeti, kar je dejansko bilo dobrega in dodati sodobno znanje.
    sama upam, da bo arhitektura na prelomu tega stoletja /tisočletja zavila v bolj ekološko smer in se vprašala tudi o etiki v projektiranju, saj nam razvoj to dopušča, okolje zahteva, gospodarska kriza pa mogoče ponuja možnost za postanek in premislek.

    sej tudi sama pravim, da vključevanje javnosti s strani stroke šepa! očitno je nekaj narobe! in seveda mislim, da je dialog še kako pomemben. vsak je zakopan na svojem bregu in drugega noče slišati, kaj šele upoštevati.
    hotela sem samo povedati, da smo dostikrat ljudje a priori proti kakršnimkoli spremembam, ne vedno iz racionalnih razlogov.

    urbanizem je grozno kompleksna zadeva in sama se kot arhitekt popolnoma zavedam da niti slučajno nisem edina in najbolj kompetentna za reševanje prostorskih problemov, temveč verjamem v urejanje prostora interdisciplinarno in s participacijo javnosti od začetnih faz.

  77. Packa pravi:

    Saj ne pravim, da bi morali graditi tako kot pred stotimi leti. Tega, mimogrede, tudi nihče več ne zna. Ampak lepo bi bilo, če bi pri stvareh, ki se na novo zgradijo, vsaj približno upoštevali tisto, kar tam že stoji. “No man is an island.” In za stavbe v mestu bi moralo veljati enako.
    Ekološka gradnja? Nov pravilnik je že, ampak pri ljubljanskih turbo investitorjih to najbrž ne bo veliko spremenilo. In ker pri nas lahko veliki kršijo zakone, pa jim potem za nazaj vse požegnajo, tudi na tem področju ne pričakujem bistvenih sprememb.
    In še o tem, da smo ljudje a priori proti spremembam: Ljubljančani smo leni, ne zanima nas, kaj se godi izven naših štirih sten. Če se je torej toliko meščanov razpištolilo, potem mora imeti tale Jankovićevsko-Koželjevsko-Anderličevsko-Pečečnikovski “urbanizem” hude napake.

  78. izo pravi:

    na žalost vse na koncu pripelje do tega, da jih najbolj moti jankovičev ič in nič drugega, ko padejo maske.

  79. Packa pravi:

    Izo, najdražji, zaradi mene je lahko -ić ali pa -owsky ali pa -ski, samo da ni baraba. In tale je tipična bizantinska baraba. In skupaj z njim še en kup njemu podložnih Novakov. Follow the money.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !