Obrazi Hrvaške

Sreda, 25. februar 2009

Gospôda! Nehajmo se že ubadati s Hrvaško in njenim vstopom v EU in si priznajmo, da so odnosi zastrupljeni do kraja in da je edina rešitev tiha diplomacija. Vse referendumske pobude, oddaje in novinarske špekulacije samo še dodatno netijo že tako pregreto ozračje. Samo še malo manjka, pa bomo segli po orožju.

Iz zagatnega položaja, ki sta ga zakuhali obe državi, pač ni enostavnega izhoda. Sam mislim, da so za nastali položaj bistveno bolj krivi Hrvatje kot pa Slovenci. Spodaj bom poskušal nanizati par primerov, ki kažejo, da hrvaška politika preprosto ni dozorela za vstop v EU, pa naj se sliši še tako bogokletno.

Osnova vsakega vstopa vsake države v EU je tudi sprejemanje kompromisov — včasih tudi na svojo škodo. Hrvatje so do sedaj pokazali, da kompromis razumejo le kot slabost in so vedno znova pripravljeni v nedogled izsiljeveti. Tu ne gre samo za primer meje s Slovenijo, temveč za njihovo politiko do Mednarodnega sodišča v Haagu. Ko to pišem, je pet evropskih držav — Anglija, Nizozemska, Danska, Belgija in Finska — blokiralo vstop Hrvaške zaradi tako imenovanih “topniških dnevnikov”, ki naj bi jih Hrvati izročili Haagu. Že dlje časa namreč nategujejo haaško sodišče. Najrej so rekli, da dnevniki ne obstajajo. Potem, da niso popolni. Potem, da jih ne najdejo. In nazadnje, da jih vendarle iščejo. Hrvaška tudi na tem področju igra dvojno igro z EU, podobno kot s Slovenijo glede meje. Zgodovina nesodelovanja s Haaškim sodiščem je seveda daljša, saj so se Hrvati kar nekaj let izmikali izročitvi nekaj, osumljenih vojnih zločinov sodišču. Šele ko je Evropa trdneje pritisnila na Hrvaško, so jih z veliko muko aretirali in odpeljali v Haag.

Podobno je stanje v hrvaških medijih. Ti so polni urednikov, ki so bodisi povezani s podzemljem ali pa so orodje obveščevalnih služb. Ivo Pukanić, ki so ga pred nekaj meseci razstrelili sredi Zagreba, je bil v oči bijoč primer do kraja kompromitiranega urednika, ki je informacije pridobival na milo rečeno sumljiv način. Predvsem pa nikoli ni bilo jasno, ali je Pukanič naklonjen mafiji ali pa je orodje obveščevalnih struktur. Kakorkoli, ne predstavljam si urejene evropske države, kjer bi urednik enega najbolj razširjenih političnih tednikov bil človek take baže — če izvzamem z mafijo prepleteno Italije. Zato me tudi današnji zapis v Globusu, ki se sklicuje na “neimenovane diplomatske vire v Bruslju”, da bo Slovenija spor z Hrvaško izgubila, bolj kot na novinarsko raco spominja na dezinformiranje s strani obveščevalnih služb. Tudi na tem primeru se nedvoumno kaže, da Hrvaška s tako medijsko falango novinarjev težko zadovolji kriterije neodvisnega novinarstva v Evropi.

Zdaj pa se malo pomudimo pri najvišjih hrvaških predstavnikih oblasti, konkretno pri samem predsedniku Mesiću. Še pred srečanjem v Mokricah je gospod mirno dejal, da od srečanja ne pričakuje nič. Halo? Sanader in Pahor se končno uskladita, da se bosta srečala — prvi, ki torpedira medsebojno srečanje, pa je kar hrvaški predsednik. In ta gospod se niti najmanj ne zaveda, da s tem ruši še zadnje mostove, ki se s težavo vzpostavljajo med sprtima državama. Da ne govorimo o tem, da je duhoviti predsednik pred dobrim mesecem izjavil tudi nekaj tako šovinističnega, da bi Slovenci gledali morje z 20-kilometrske razdalje, če ne bi Primorske osvobodili hrvaški partizani. Razen prepotentnega Berlusconija v celi Evropi ni predsednika ali premiera, ki bi kvasil takšne neumnosti in se s tem celo postavljal. Ta izjava na Hrvaškem ni dvignila niti malo prahu obžalovanja in zgražanja, temveč je bila pospremljena s tihim odobravanjem. To pove več kot marsikaj drugega.

Na koncu pa se naj pomudim še pri priljubljenih estradnikih, ki kljub fašističnim simbolom še vedno nastopajo po Hrvaški. V oči bijoč primer je Thompson, ki nedvoumno operira z ustaškimi simboli. Ne boste verjeli, ampak njegov nastop je prenašala celo HTV! Ne poznam države v Evropi, kjer bi tako na široko odprli vrata pevcu, ki slavi fašistično oblast. V Evropi je kaj takšnega ne le prepovedano, temveč tudi kaznivo. Si predstavljate, da bi v Nemčiji ali Franciji nacionalna televizija prenašala koncern skupine, kjer je večino poslušalcev oblečena v nacistične uniforme ali bi se jim iz rokavov videle svastike. Ne, ne in še enkat ne!

Tukaj sem nanizal le štiri primere, ki kažejo ne najbolj prijazen obraz Hrvaške. Seveda je primerov še bistveno več, a nimam ne volje ne časa, da bi jih nizal. Toda iz vsega zgoraj navedenega je mogoče potegniti samo en sklep: da je izvajajanje javne diplomacije, ki se jo gresta obe državi, najslabša možna pot, ki nikoli ne bo pripeljala do rešitve sporne meje. Danes je bolj kot ne čas za tiho diplomacijo, ki naj poskuša najti vsaj nekaj skupnih točk med obema državama. Če bomo še naprej javno razpravljali o vsem, se bojim, da je samo vprašanje časa, kdaj bo začelo rožljati orožje.

V nasprotnem primeru pa se lahko že zdaj pripravimo na daljše obdobje sovražnih odnosov, nacionalističnih eskapad, ekonomskih sankcij — in se nenazadnje tudi poslovimo od čofotanja v hrvaškem morju.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 25. Februar, 2009 ob 18:05 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

26 komentarjev na “Obrazi Hrvaške”

  1. chef chef pravi:

    Saj, naj še malo zajebavajo Slovenijo in EU, pa bodo imeli vedno slabša izhodišča pri pogajanjih za mejo. Objektivnost in pravičnost gor ali dol – kdor se lepo obnaša, in mogoče celo v rit leze, vedno dobi več.

    Ampak trenutno tudi slovenski patriotski skrajneži netijo ogenj in se spuščajo na hrvaški nivo.

  2. spookymulder spookymulder pravi:

    G. Košak, v čem je poanta, da svarite pred zastrupljenimi odnosi in pregretim ozračjem ter pozivate, da je čas za tiho diplomacijo, hkrati pa kažete s prstom na Hrvate, kako da so bolj krivi za nastalo zagato?!?

  3. andrej košak pravi:

    Spooky

    Ravno zaradi tega. Nanizal sem štiri obraze Hrvaške katerih se moramo zavedati, saj bo tole ropotanje lahko eskaliralo v oborožen spopad. Treba se je umaknit v tiho diplomacijo in poskušati doreči vsaj nekakšen sporazum. V kolikor se bosta Pahor in Sanader dogovarjala na očeh vseh medijev bo katastrofa.

  4. Žogca pravi:

    “Sam mislim, da so za nastali položaj bistveno bolj krivi Hrvatje kot pa Slovenci.”

    In ko to reče tudi druga stran, smo spet korak dlje od tistega, kar bi ti želel – manj pregreto ozračje.

  5. mimoidoči pravi:

    kaj mešaš drek…posveti se raje režiji…

  6. andrej košak pravi:

    Mimoidoči

    Pojdi mimo in ne psuj.

  7. spookymulder spookymulder pravi:

    Aha, no, v tem se vsekakor strinjam, da politika takih vprašanj ne bi smela reševati in ne more zazrešiti preko medijev, vseeno pa ne vem, kako bo Pahorju in Sanaderju pomagalo, če intelektualna elita na tej ali na oni strani meje priliva olje na že tako ali tako preveč razgreto javno mnenje o krivicah in zmotah tega ali onega naroda.

    Nikakor pa ne verjamem, da lahko stvar preraste v oborožen spopad, ker poznam kar nekaj ljudi na Hrvaškem, ki ne glede na vse politične spore med našima državama nimajo niti najmanjše želje/volje/potrebe/misli, da bi se šli vojno s Slovenijo. Lahko seveda pride do kakšnega incidenta iz strani skrajnežev, za kakršnekoli večje – državne vojne operacije pa sem prepričan, da ne bi imele niti približne podpore ljudi, ne pri nas, ne na Hrvaškem, pa tudi politiki, naj se zdijo še tako blesavi, se zavedajo, da bi si s takimi skrajnimi potezami pljunili v lastni krožnik.

    Je pa res, da se je splošni odnos med obema narodoma tudi na osebnem nivoju interakcije med posamezniki obeh narodnosti spremenil in to na slabše, kot je bil še pred nekaj leti, kar bo v končni fazi zagotovo še največja in najdlje trajajoča negativna posledica tega spora. Zares NEPOTREBNO, neumno in velika škoda.

  8. Rafael pravi:

    Lahko tudi tako. Poštenje do sebe ne tolerira kompromisov, saj je vsak kompromis tako in tako v sebi političen in dvostranski, torej na nek način lopovski. Poštenje do sebe veleva tudi, da se postavimo pokončno, navkljub dvomom in nikakršnem zagotovilom, da bomo prišli do cilja. Po tem takem, kaj pravzaprav nas brigajo naumnosti ali bistroumnosti Hrvatov.

  9. maja pravi:

    No, bi se bolj stinjala s Crnkovičevim člankom, to stalno oprezanje, da se ja ne bomo komu zamerili in “kaj bo pa rekla evropa”, mi gre že od nekdaj na bruhanje, zdaj s Pahorjem pa je doseglo že absurdne meje.
    Sicer pa, če imata še vidva s Crnkovičem popolnoma nasprotna stališča, kdo je bolj kriv, kako, lahko kdorkoli pričakuje da se bomo s Hrvati uskladili preko mediacije. JAz sem za sodišče,

  10. Gusti pravi:

    Nisem hotu ampak moram, Hrvaška spada v Evropo, da imajo toliko fašizma povsod je za njih le velik minus ki se jim bo maščeval, marsikoga na Hrvaškem je sram za to!
    Mislim da mora zmagat levica na volitvah spomladi potem bodo tudi dogovori med državama spravnejši!
    Drnovšek- Račan je do sedaj najboljši dogovor dveh, ki sta bila predvsem pametno odgovorna da svojega ljudstva!
    Smrt fašizmu…

  11. Rafael pravi:

    Tudi na Hrvaškem mora zmagati levica, da bomo na istem nivoju, vsi v dreku. Dogovor Drnovšek – Račan ima le eno slabo točko, nista bila sposobna to v življenje spraviti. Tudi jaz imam dobro idejo, vsi bodo dobili namanj 1000€ plače in ravno tako najmanj penzije. Imam pa isti problem, kot Račan – Drnovšek, to pa je, kako bo beseda (obljuba) meso postala.

  12. ametist pravi:

    Nekaterim so postavljali (POMNIKE) v času tuzemskega bivanja in to prostovoljni- beri ukradeni prispevek od plače- Velenje. Nekaterim so izdelali doprsne kipe, jih postavljali v pomembne avle, ko so prišla na dan dejanja ki nebi bila nikomur v čast so jih pomikali iz sredine prostora v kot, nato za zavese in …Bogvedi, če tudi svobodna Slovenija ne časti napačne BOGOVE?

  13. osamosvojitelj pravi:

    Žalostno, ampak nekaj je še bolj žalostno, trije famozni zaselki so po pisanju Mladine, ki navaja zgodovinska dejstva, praktično nesporno Hrvaška http://www.mladina.si/tednik/200052/clanek/dragonja/
    Tudi naša vojska na Trdinovem vrhu je nesporno na hrvaški strani, mejni prehod na levi strani Mure je »požegnala« naša vlada. Kaj sploh še ostane za mediacijo

  14. Muse pravi:

    Jaz se nikakor ne strinjam s tem, da je za nastali položaj kriva v prvi vrsti Hrvaška. “osamosvojitelj” je že nakazal zakaj. Napadamo hrvaško, da jemlje slovensko ozemlje, a pozabljamo, da je tudi Slovenija okupirala Trdinov vrh, ki je brez dvoma hrvaški! Dejstvo je tudi, da Slovenija izsiljuje glede meje na morju, kajti po veljavnem mednarodnem pravu nima nikakršnih možnosti dobiti cel piranski zaliv, kaj šele stik teritorialnega morja z odprtim, in kar je najhuje, tisti “sporni” dokumenti ne morejo prejudicirati meje, če Slovenija poda ločeno enostransko izjavo, da se z vsebino teh dokumentov “v spornem delu” ne strinja, da pa dovoli Hrvaški vstop v EU. Sedaj pa samo še vprašam, kako bi se počutili, če bi bila situacija obratna in bi Hrvaška od nas zahtevala del teritorija kot pogoj za vstop v EU, vsi mednarodnopravni argumenti bi bili pa na naši strani? Ne ravno najbolje! Zato popolnoma razumem ostre izjave najvišjih hrvaških politikov. Enako so se odzivali tudi slovenski politiki na izjave in dejanja Jorga Haiderja.

    V takšni situaciji je težko ostati na ravni tihe diplomacije, do oboroženega spopada pa nikoli ne bo prišlo.

  15. angel pravi:

    Mislim, da bo protihrvaška gonja uplahnila s predajo predmeta, najprej mediaciji pod okriljem modrega g. Ahtisarija, nato pa vse skupaj na sodišče v Hag. Vsi znaki kažejo na to, da je tak plan pripravila EU. Slovenija bo kmalu opustila zadrževanje Hrvaškega vstopa v EU.
    Petnajstletni cirkus se bo tako končal in Slovenija bo osramočena zapustila areno. Dobila bo toliko, kot ji pripada. Tudi Hrvatska ne bo dobila več kot ji gre, vseeno pa bo dobila več, saj je ves čas v zahtevkih bila skromnejša in pred vsem realnejša.
    Konec bo tudi primitivizma, ki so ga zganjali politiki. Žal pa so požar razpihovali pred vsem novinarji in eden takšnih ste prav gotovo tudi v g. Košak.
    Priporočam vam, da se v javnih nastopih zavedate dejstva, da takrat govorite pred vsem o sebi, ne glede na temo, ki jo obravnavate.
    Takšno hujskanje vam ni potrebno.

  16. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Angel

    Nisem novinar. Tukaj sem zgolj nanizal štiri dejstva o Hrvaški, ki so nesporna. Tudi na Hrvaškem je par kolumnistov, ki bi moje pisanje zasigurno podprli, saj sami očitajo Hrvaški ravno to. Če ne, si danes preberi Jutranji list. Ne vem kje ti vidiš razpihovanje? Sam sem zagovarjal tiho diplomacijo, stran od novinarskih kamer. Lep primer je bil dogovor Drnovšek- Račan, kjer se je malo slikalo pred novinarji in precej spretno dogovorilo. Žal so Hrvatje ta sporazum razstrelili.

  17. angel pravi:

    Po sporazumu Drnovšek – Račan je Jožko Joras na Hrvaškem!
    Tako bo tudi ostalo in ni mi jasno, zakaj bi morali Hrvati odstopiti del morja, ki bi omogočalo Sloveniji dostop do odprtega morja.
    Menda ni Hrvata, ki bi to podpisal, razen Račana, ki se je verjetno šel socialistično internacionalo.
    Sem proti temu, da se pri določenih neresnicah vztraja in jih ponavlja tako dolgo, da bi postale resnica.
    To ni evropsko, tako dokazujemo, da smo Balkanci.
    Mnogo primerneje bi bilo razkrinkati te neresnice in s tem onemogočiti ekstremiste, kot pa lajnati laži, ki se bodo kmalu razblinile. Mar bomo potem še vedno verjeli vpolitične avtoritete , ki razen agitpropa ne razpolagajo s primernim znanjem, da o pomanjkljivem bontonu sploh ne govorimo.
    Indikativna je izjava dr. Pogačnika, da je po stokovni plati možno spor rešiti v pol ure, torej strokovno ni ovir, so politične narave.
    Naivna Slovenija si predstavlja, da si lahko dovoli z zaščito EU postavljati nerealne pogoje.
    Ne, Hrvatska bo naša skupna EU država, do katere bomo morali gojiti enako pristne odnose kot npr. z Nemčijo.
    Kako lahko svetu dopovemo, da nas obkrožajo sami sovražniki: Italijano so fašisti, ki se še niso izpovedali , podobno je z Avstrijci, ki so za razliko od Italijanov nacisti, potem so še strašni Madžari, da o izrodkih Hrvatih sploh ne govorimo. Med drugim so zagrešili štiti opisana grozodejstva, ki jih je zaznal sam neomadeževani g. Košak. ( To niso moje zaznave, tako sosede vidi velik del politike, enako optiko si jemljejo lakajski novinarji, vsemu sledi neuko ljudstvo, inteligenca pa je tiho kot rit.)

  18. ElQurc pravi:

    to pot se zeloooo strinjam s košakom :)

    med vsemi je njihov mesič največji klovn :(

  19. osamosvojitelj pravi:

    Tisti Drni-Račanov dimnik je samo površinski koridor znotraj hrvaškega morja, tako da Hrvaška še vedno meji z Italijo. To je bila za mnoge smešna rešitev, v bistvu pa verjetno edina možna z win-win izhodom, saj smo mi in Hrvati dobili to, kar zahtevamo – odprt dostop in stik z Italijo.

    PS: Še v enem blogu sem navedel, da so sporni zaselki nedvomno Hrvaški, pa je na to reagiral samo @Muse. Naši poslanci so torej praktično povsem nesporno Hrvaško ozemlje razglasili za Slovensko. Ergo, izjava Mesiča, da v EU ne bodo vstopili na račun izgube ozemlja, je povsem korektna – še milo je reagiral.

  20. Rafael pravi:

    angel, moje mnenje je, da Slovenci nismo nič slabši od Italijanov in njihove zgodovine (Rimsko carstvo, I. in II. svetovna) od Avstrijcev (Časov Marije Terezije, I. in II. svetovna ) pa od ostale Evrope od Napoleona, Hitlerja in tako in tako dalje. Siguren, pa sem, da se meje, koliko se le da, čimbolj jasno definirajo, čeprav to trenutno zgleda zelo naporno s veliko ne jasnosti – različnih pogledov na isto materijo. Čeprav smo velikokrat tudi mnenja, da ne bo večjih problemov glede tega, ko bo tudi Hrvaška v EU (to se bo prej ali slej zgodilo), ampak zgodovina nas uči, vse površne rešitve – pometanje pod preprogo, prej ali slej v nekem trenutku – času postanejo velike večji problem (Bosna), pa ne le pri mejah. Nikoli ne moremo trditi, da EU ne bo enkrat razpadla (razpadala) in takrat lahko bo spet zelo, zelo vroče. Moram, pa priznati, da ne vem, koliko recimo res nam pripada Piranskega zaliva,kaj še druge sporne mejne točke, ki nedvomno obstajajo. Je le, ali verjamemo Pahorju ali Janši ali Podobniku ali Jelinčiču ali Mesiču ali Senadru ali Košaku ali angelu ali “stroki” ali slovenskim zgodovinarjem ali hrvaškim kolegom itd, itd ??? Je pa tudi zgodovinska resnica, da Slovenija, tako rekoč verjetno prvič ima občutek, da imamo neko moč, zato tudi vsem politikom ni zameriti, če se najbolj ne znajdejo v tej situaciji in seveda ostali Slovenci

  21. angel pravi:

    Rafael!
    Ne vrag, le sosed bo mejak! Mislim, da veva, kaj to pomeni in veva tudi, da si je Slovenski narod to zapisal v himno. Bojim se, da je to velika hipokrizija, saj se v nasprotju s temi plemenitimi verzi vedemo zelo farizejsko.
    Verjtno nam Italijani niso prijatelji, če naš predsdnik ugotavlja, da še niso prešli fašističnega purgatorija.
    Po vsem jasno je, da je Heider bil legalni koroški politik, ki je užival med sodržavljani velik ugled.Naše porazne ocene o njegovi dejavnosti pomenijo za normalno misleče ljudi vmešavanje v notranje zadeve tuje države, podobno kot, če nekdo na Hrvaškem kritizira poteze slovenske politike. Tedaj vidimo v sosedih šoviniste, nacionaliste in Balkance, ki še niso zreli za Evropo. Mar se je kateri od slovenskih politikov vprašal, zakaj na je na Koroškem še vedno mnogo Vindišarjev, ki govorijo Slovensko, pa nočejo biti Slovenci? Mar ni za to kriva naša nespametna politika, ki zna le hujskati in ideologizirati. Znani dopisnik Lojze Kos v dvajsetih letih ni našel niti ene pozitivne teme o sosednji državi. Ves čas seje mržnjo in nezaupanje. Mar je to prijateljstvo med državama.
    Preštejmo žerve nacizma med koroškimi Slovenci in žrtve komunizma med Avstrijci (Nemci) v Sloveniji in se vparšajmo, kdo je komu storil krivico. Menim, da je pomiritev in zaprtje zgodovine najboljša rešitev.
    Na koncu pa še: Evropa se združuje in deluje v duhu Ode radosti, ki je naša druga himna.
    Kvantanje in pljuvanje po blogovskih komentarjih je daleč od te vzvišene pesmi.
    Menim, da bi se tega lahko zavedali naši politiki s predsdnikom države vred.

  22. Rafael pravi:

    angel, to kar si napisal glede Avstrije se skorajda povsem strinjam. Na tvoje vprašanje: “Mar ni za to kriva naša nespametna politika ? ” in mnenje:”da bi se tega lahko zavedali naši politiki s predsdnikom države vred.” Kdo so to naši politiki, kdo jih je izbral in zakaj tako razmišljajo in sploh zakaj tako delajo, kot delajo ?

  23. butalec pravi:

    Slovenci smo pa res slovenceljni. Ko gledamo ogledalo zgodovine vidimo same grde obraze drugih držav, svojega pa ne vidimo. Ali je tako grd da ga nočemo prepoznati, ali pa se ga sramujemo in ga namerno prezremo? Vem da ga pravi “domoljubi” vidijo čudovitega, toda nikoli se ne vprašajo če je res tak in jih ne zanima kako ga vidijo drugi. Toda obraz je obraz in ne naslikana podoba zato ga drugi vidijo veliko bolje od nas in zato ga tudi ocenijo bolj realno. Na žalost imamo v mnogih očeh precej klavrno podobo in zdi se mi, kot da nam je vseeno in se niti ne trudimo da bi jo popravili.

  24. osamosvojitelj pravi:

    Sedaj pa imamo, še Bučarju se je poslabšalo. http://www.25junij.si/izpis_novice.aspx?id=197
    Morda sta pa stvar skup spravila s Padalcem
    http://www.pozareport.si/?Id=politika&View=novica&novicaID=10426

  25. ametist pravi:

    Gospod Andrej! Vaše misli so prave, vaša vizija, pa še bolj.Bobu, bob in popu pop so včasih rekli starejši in to še vedno velja.

  26. medias pravi:

    Težava zgornjih komentarjev je v tem, da si je Hrvaška, preko svojega Broza in notranje-partijskih zdrah, v času skupne države prilastila veliko nesporno slovenskih ozemelj (predvsem celo Istro), zdaj pa se pregovarja, da ukradenega ne bo vrnila pod nobenimi pogoji. Če bi Slovenija premogla pogumnega in pametnega politika, bi jim to že zdavnaj povedala.

    Bedarije, ki jih občasno natisne Mladina, pa je škoda komentirati. Kot da bi jim take članke pisali Hrvati ali pa ljudje, ki se jim je čas ustavil nekje v prejšnjem stoletju.

    Bučar ima prav. Le oglasiti bi se moral že leta 1991.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !