Scenaristi, pozor!

Ponedeljek, 2. februar 2009

V Sloveniji obstaja velik manko, ki ga vidimo vsak dan, ko prižgemo televizor ali se soočimo s slovensko vizualno produkcijo. Manjka scenaristov. Zakaj je tako?

Vzrokov je verjetno več, toda najbolj bistven je ta, da scenaristov nihče ne izobražuje, kot da jih ne potrebujemo. Pa vendar vsaka oddaja, vsaka reklama, vsak film in TV nadaljevanka potrebuje za osnovo scenarij. Brez scenarija se ne zgodi nič. Pa vendar vse te zvrsti obstajajo. čeprav pravih, profesionalnih scenaristov ni. Kako je mogoče, da v več kot 60-letnem delovanju AGRFT niso izšolali niti enega scenarista, ki bi se s tem profesionalno preživljal? Paradoks je, da bi scenaristi lahko bili dramaturgi, a se med njimi nihče ne odloči za ta poklic — in to iz preprostega razloga, ker jih na akademiji nihče ne sili, niti od njih ne zahteva, da bi pisali scenarije. Po drugi strani pa iz teh logov tudi ni prišel noben dramatik. Zatorej obstaja pravilo, da scenarije pišejo režiserji, ki brez njih pač ne bi mogli ustvarjati.

Drugi razlog je popolna podcenjenost scenarista, ki naj bi po mnenju marsikoga delal kar ljubiteljsko oziroma napol zastonj. V Sloveniji so za razliko od sveta ideje še vedno napol zastonj ali celo nekaj manjvrednega. To nas vsak dan tepe po glavi, saj je tudi zaradi tega televizijska produkcija praktično negledljiva. Si predstavljate, da bi televizijsko nadaljevanko Strasti pisal izkušen team scenaristov, ki recimo piše ameriško uspešnico Sopranovi. Prepričan sem, da bi Strasti vsak večer gledalo pol milijona gledalcev in nadaljevanka bi porušila vse rekorde gledanosti. Toda pri nas pravzaprav nihče ne ve, kdo je pisec Strasti. Pa ne gre zgolj za to nadaljevanko, tudi za vsemi drugimi se dogaja enako. V medijih se ne pojavljajo imena, ki bi bila garant za zanimivo zgodbo.

Tretji razlog je, da le nekaj slovenskih pisateljev zmore napisati zgodbo, ki je zrela za filmsko ali TV upodobitev. Tak primer je Lainšček, včasih Drago Jančar in po možnosti Zoran Hočevar, potem pa se seznam literatov, ki so prenešeni na film, že konča. Zakaj? Jasno je, da večina slovenskih romanov ni nefilmičnih, temveč so zgodbe premalo dramatske in brez pravega aktivnega junaka, ki bi lahko poganjal zgodbo naprej. To je po svoje razumljivo. Večina slovenskih literatov je zaljubljena v formo, bolj kot v vsebino. To pomeni, da je zgodba pri njih drugotnega pomena in se niti najmanj ne ubadajo z vidiki dramaturgije, ki je primerna za film ali televizijo. In potem dobimo tisto, kar ponavadi imenujemo slovenski film v slabšalnem pomenu bsede. Junak je v taki zgodbi ponavadi zapit, razpet med dvema ženskama, ena uteleša mater, druga kurbo. In potem junak s pomočjo alkohola in trpljenja poskuša razrešiti to dilemo. Pa je to dilema, ki bi bila vredna snemanja? Niti ne, to je bolj primer za psihiatra. Ali je junak zanimiv za gledalca? Niti ne, saj je neodločen in vse njegove dileme so notranje in se težko manifestirajo v kakšni akciji. Ali bi bili pripravljeni gledati 90 minut junaka, ki pravzaprav ne ve kaj bi rad? Ne, ne in še enkrat ne.

Podobno kot zgoraj opisana zgodba se v Sloveniji dogaja s TV nadaljevankami. Gledamo junake, pri katerih pravzaprav ne vemo, kaj bi radi oz. kaj si želijo. Kot po pravilu gre za tipično družino, kjer naj bi se gledalci poistovetili z junakovimi dilemami, problemi. Zdaj pa mi imenujte eno TV nanizanko v zadnjih 15 letih, kjer bi bilo jasno, kakšen problem ima junak? Jaz se je ne spomnim. Spomnim pa se zelo jasno dilem Šurdiloviča v Vročem vetru, ki si je želel stanovanje. Spomnim se epizod Kamionarjev, kjer sta se oba šoferja soočala s problemi avtoprevozništva v socializmu. Spomnim se Mesteca Peyton, vseh junakov v Karanovičevem Grlom u jagode, spomnim se celo Odprave zelenega zmaja, pa Malih oglasov — in potem luknja. Ena sama gmota TV nanizank, kjer mi ni bilo jasno, kaj hočejo junaki in kaj si želijo. Kot da bi gledali nogomet, kjer zadati nasprotniku gol in zmaga ne bi bil cilj.

Zatorej vas moram opozoriti, da 15. februarja začenjam tromesečni tečaj na AVA v pisanju scenarijev. Vesel bi bil, če bi vsaj enemu človeku odprl oči in mu pokazal, kako napisati kredibilen scenarij. Kajti bolj kot kaj, Slovenija potrebuje pisce zgodb danes in še bolj jih bo potrebovala jutri. Vse informacije dobite na spletni strani AVA. Pa brez strahu. Prepričan sem, da bo prvi pisec, ki bo napisal uspešen scenarij za film ali TV nadaljevanko, čez par let zlata vreden in več kot primerno plačan. Samo začeti je treba.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 2. Februar, 2009 ob 11:00 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

40 komentarjev na “Scenaristi, pozor!”

  1. rastislav Rastko Tepina pravi:

    Res je tako. Ko je še Aleksander Marodić pisal “strasti” so bile ulice opustele. Nekako tako, kot v zaključnem prizoru Outsaiderja…

  2. cyco pravi:

    Toplo pozdravljam iniciativo in stavim na uspeh!

  3. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Hm, Dosje J.K. je bila ena od spodbudnih stvari, ki pa je bila žal vse prevel šlampasto narejena. Evo ene (po mojem mnenju) odlične ideje (ko prebereš vsaj del, ki govori o nadaljevanki bi prosil če link lahko zbrišeše ker ne bi hotel da bi bilo videti da spamam s svojimi linki):

    http://volkec.blog.siol.net/2008/12/13/ljudje-potrebujejo-kokice/

    Kaj klinc, kot da bi bila to prva nadaljevanka, ki bi nastala po filmu… Kdo bi zanjo dal denar pa je spet v domeni utopije in ZF, jasna stvar. Ideja pa se mi kljub temu ne zdi slaba, vsaj glede na to, da zgodba morebitnega glavnega junaka v zgodbi ni bila do konca razjasnjena.

    p.s.

    Pa še vprašanje, ki se mu bodo tako ali tako vsi smejali, ampak res ne vem. Kaj je to AVA?

  4. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Academy for Visual Arts. Klikni AVA pa bos videl.

  5. Uršula pravi:

    Hm, torej poiščem AVO za več informacij … ker me zanima …

  6. dr. Wega pravi:

    Problem nadaljevanke ki ima junaka ki ve kakšen problem ima, še več, ki ve kaj bi rad, kaj je cilj, je paradoksalen. Taka nadaljevanka v resnici ponavadi postane uspešna in potem je problem kako prekucniti ta problem v prihodnost, da se posname nova sezona. ;)
    Resno: spomnimo se na Bolji život – iz problema kako priti do obljubljenega bogastva se je potem razvilo še nekaj sezon.
    Naša najboljša nadaljevanka pa je bila mladinska trapolo haha 33 (leteča pipa) kjer se je v vsaki nadaljevanki natančno vedelio kakšen problem imajo junaki (in današnja Zvezdna vrata se skrijejo!) med “odraslimi” pa seveda Dekameron. Tam so bili problemi še kako konkretni! Res pisan po predlogi a scenarist je bil vseeno potreben.

  7. joc pravi:

    Ma, kakšne scenariste neki? Slovenci imamo za to vlado in še nekaj botrov iz kvazigospodarstva, bančništva, zavarovalništva, infrastrukture… ter ostale pozadine, da nam delajo scene, za povrh pa še mehiške limonade.
    To, kar lahko gledamo na tv (ali na platnih) je itak popolnoma dovolj, kar rabi postsocialistični Slovenec. O kakšni pravi slovenski kulturi pa še dolgo ni ne duha ne sluha. So samo kakšni utrinki… Zares bi se morali vrniti nazaj, morda celo za kakšno stoletje, da bi sploh razumeli, kaj je slovenska kultura.
    Ja, zamisliti bi se bilo treba.

  8. mica mica pravi:

    ima tečaj kakšno ceno?

  9. Noj pravi:

    15. februarja ali 16. marca? Na strani AVA piše 16. marca.

  10. Gusti pravi:

    Mene tut zanim pa čeprav nism iz tega foha, v bistvu me res zanima, če in kako je treba dobro idejo napisano, zgodbo scenirat da v izdelku ne bo medla

  11. 1tastar pravi:

    Tudi če bi znal pisati scenarije, jih za slovenske filme ne bi. Ker režiserji in igralci tako zmaličijo jezik, da slovenske filme gledam samo na TV Beograd in gledam podnapise v cirilici.

  12. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Idej3, da bi ustvarili nekaj scenarističnih profijev so pred leti že padale, celo v smislu “sponzoriranega” študija v tujini. Vendar je za majhen prostor to izredno nevarno. Še vedno lahko dobiš ven par scenaristov, pri čemer je večina brezveznih, čeprav izšolanih, in so potem protežirani že zaradi samega vložka in spet imamo krep, predvsem pa gledanje enega in istega slogovnega šmorna.

    Ni malo pisateljev, ki bi bili zainteresirani, da se vržejo v to branžo, vendar se lahko samo široko narežijo, ker gre res, vsaj zaenkrat in nič ne kaže drugače, za izredno slabo plačano poslanstvo, tudi če bi uspelo, pa še za to, da bi ga sploh kam podturil, pokuriš pol življenja pro bono.

    Uspelo pri nas pomenijo predvsem prijateljski lobiji. Ne morem se strinjat, da je Lainšček toliko na platnu, ker je eden tako zelo redkih, ki ima verjetno filmične romane. In kaj ti pomaga kao dobra zgodba, tudi če nastane pogreb (Halgato, Mokuš …) in … petnajsta priložnost. Lepo. Nekateri ne dobijo niti ene. Za perspektivne romane se pri nas tudi večini filmarjev milo rečeno fučka, saj niti ne sledijo slovenskim romanom in niti ne berejo kaj dosti. Predvsem se ukvarjajo s svojimi idejami, kaj bi radi gledali na platnu iz dna svoje presilno prostrane duše (saj pri Cvitkoviču in nekaterih redkih me to niti ne moti) in posledično s svojimi scenariji. Ko oddaš scenarij in ga skušaš podtaknit na FS, torej si idealist, ni ključno vprašanje, ali je dober, ampak kje, zaboga, imaš režiserja, s katerim si zmenjen, da bi rad režiral po scenariju, ki ni njegova ideja. In ti režiserji skoraj ne obstajajo (Podgoršek – Mazzini, Naberšnik – Lainšček, Pevec – Lainšček, Burger – Kleč) in adijo.

    Že na AGRFT študenti režije snemajo samo po svojih scenarijih, pa magari za to nimajo talenta, pa druge scenarije vsaj za vajo imajo, če ne drugega od natečaja za Grossmanovo. Vendar mi je en njihov profesor podal enkrat famozno izjavo, da je problem študentov pri izbiri scenarističnih podlag, da mora režiser začutit, da hoče to delat … hahaha … In seveda nikoli ne čutijo ničesar, saj najbolj čutijo in imajo radi vedno sebe, četudi je občutenje navaden dolgcajt, niti jih nihče ne uvaja v smer občutenja scenarija z neke izhodiščne objektivne perspektive.

    Sicer si pa vzpostavil konkurenco scenaristični delavnici Pokaži jezik, ki deluje že leta z mentorji Mazzini, Lasić (ena redkih šolanih scenaristk pri nas … si se vprašal, zakaj raje piše drame kot kakšen scenarij?), Duša in drugimi kot gosti (nekoč so imeli celo neke bojda ugledne tuje). Končna ugotovitev. Največja jeba je ravno plasiranje le tega. Super, da si se odločil za tole … ker si režiser pa boš morda kakšnemu zelo obetavnemu debitantu morda še lažje pomagal, da se bo realiziral. Morda mu boš pomagal kar “lastnoročno” … hehe … Go!

  13. Simon pravi:

    Andrej, lahko vprašam kakšna je vloga dramaturgov pri filmu? Po možnosti, če lahko razložiš na kakšnem konkretnem primeru.

    Že v naprej hvala

  14. andrejkosak andrejkosak pravi:

    V Sloveniji ni dramaturgov na filmu. Žal. So pa v teatru.

  15. Simon pravi:

    In kakšna je njihova funkcija v teatru? Popravljajo scenarije? Vnašajo v scenarij recimo suspenze, aktivno (vsebinsko) posegajo v scenarije?

  16. klemenix klemenix pravi:

    No, ne bi se strinjal s tem, da zadnjih 15 let v Sloveniji ni bilo dobrega scenarija za nadaljevanko. Je pa tudi res, da je ogromno ogromno slabih scenarijev. Dosti je nadaljevank, ki imajo sicer vse (dobre igralce npr.), a je scenarij totalno smotan in je nadaljevanko nemogoče gledat. Kar se humorističnih nadaljevank tiče,bi dejal, da v Sloveniji kot pisci scenarijev po mojem mnenju nekako prednačijo Pokorn, Đurič (Teater Paradižnik) in Anzeljc (TV Dober Dan). Je pa res, da niso ustvarili neke resne nadaljevanke, kjer bi si človek grizel nohte, da izve, kako se razplete zgodba glavnega junaka. A v tem je hec. Slovenci ne rabimo zateženih nadaljevank (ala Strasti), ker jih kvalitetneje posnamejo holivudarji. Rabimo nadaljevanke, ki usterezajo našemu času in prostoru.

    Se pa močno strinjam, da rabimo dobre scenariste. Na letošnji Emi npr. smo jasno videli, kaj pomeni slab scenarij.

  17. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Andrej, jaz pa imam občutek, da je veliko večji problem v režiserjih. In da prav režiser iz neke zadeve dela čudež, če ima v roki prave igralce, ki lahko scenarij tudi improvizirajo.

  18. klemenix klemenix pravi:

    @Iztok: se strinjam! Meni sta bila Teater Paradižnik in TV Dober dan bomba…mogoče zato, ker sta Anzeljc in Đuro posamezni zadevi tudi režirala. Podobno npr. Petelinji zajtrk, za katerega je vprašanje kako dober bi bil, če bi ga snemal kakšen drug režiser.

  19. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Iztok

    Občutek te vara. Mar misliš da Sopranove kar takole malo improvizirajo?

  20. Miha Mazzini pravi:

    Treba je povedati, da se lahko vsak javi na Pokaži jezik tečaj pisanja scenarijev in če je sprejet, je zadeva zastonj. Mirne duše delam reklamo, ker tam več ne predavam.
    Andrej, bi te pa prosil, da slušatelje že na začetku opozoriš na tole resnično dogodivščino, ki se mi je pripetila nedavno.
    Kličejo iz neke renomirane slovenske producentske hiše, da so prebrali moj scenarij za celovečerni film in da bi ga odkupili. Komplet, avtorske pravice, vse, sami delajo dalje, komplet. OK, scenarij je bil v drugi verziji, torej kako leto dela. Grem na sestanek. Dobri avtomobili, marmor, tajnica, ki pelje k drugi tajnici, ki pelje k tretji, šefa sploh ne vidim, bodo dame opravile namesto njega, odkup scenarija, seveda, odrečem se vsemu, seveda, in potem finančna punudba: 600 EUR bruto.

  21. Noj pravi:

    Še enkrat vprašam: 15. februarja ali 16. marca? Na strani AVA piše 16. marca.

  22. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Jutri grem na AVA in ti sporočim.Ok?

  23. Tomac pravi:

    AVA!? Academy for Visual Arts ? Angleško ime = garant mondena šola…
    S tako zvenečim imenom je sedež ustanove gotovo v kakšni ljubljanski kleti v predmestju…. Vse skupaj me spomni na epizodo Alana Forda “1,2,3,4″….
    Slovensko ime res ni primerno za tako “fino” ustanovo… Boste scenarije pisali v angleščini !? Daj, daj, Andrej toliko pametuješ potem pa s parimi kampeljci ustanovite Akedemi fo’ vižju’l arc -Ljubljana….!?? …..in potem se še nekaj čudiš…

  24. andrej košak pravi:

    Tomac

    Kakšna klet neki, Trubarjeva 3. Akademija je narejena po angleškem vzoru in ravno pred 10 dnevi smo imeli Angleže tu in so bili zelo zadovoljni. Študentje bodo dobili diplome za katere garantira Angleško kraljestvo.Pojdi na sajt in si malo poglej. Do takrat, pa ne stresaj neumnosti.

  25. Tomac pravi:

    A ja…!? I’m very sorry to disturb….deep bow to your distinguish academy………God save the Queen!!……I apologize for my ignorance……very, very sorry…..

  26. Tomac pravi:

    ….ljubim ruke, ližem podplate….

  27. Tomac pravi:

    Daj no……!!

  28. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Andrej, saj niso samo Sopranovi. No ja, za tv serije se s tabo strinjam, za filme pa je vsaj zame režiser najbolj važen. In pri slovenskih filmih najbolj šepa prav režija. Če pa je režija okej, pa pač šepajo dialogi. Je pa res, da lahko tudi odličen igralec reši slabega režiserja in scenarista, ali seveda obratno.

  29. Klemenko pravi:

    Ne vem, če lahko vse v isti koš zmečemo. Neumetniški, pop scenarij je gotovo stvar obrti oziroma klišejev, za pravi umetniški film pa ni nujno, da je obremenjen z zgodbo – lahko je tako kot literatura usmerjen v formo. Toda med filmarji je modernizem danes precej nepriljubljen. Večina jih je nagnjena k realizmu infantilnega tipa. Po mojem se filmarji preveč ukvarjajo z občinstvom in premalo s svojim umetniškim poslanstvom. Hladnik ni bil tak, zato pa je največji slovenski režiser vseh časov, to je potrdil tudi Samardžić.

  30. dahvor pravi:

    Gospod Košak Bravo !!! odlično … Kamionarjev se tudi sponim, boljšega do AnaLize nisem vidu več… bi jih kr spet gledu…dej serijo na to AVA stran…bodi inovativen do konca…sej avtorske pravice verjetno niso velike, mogoče bi ti jo celo zastonj dali, kolikor so tisti časi še cenjeni !!! sem vedu, da se te skozi splača podpirat…odkrivat slovenske zaklade-zapuščene, pozabljene…se tudi splača … to da ni piscev, pa skoraj ne verjamem, samo morjo spoznati, kaj trg, Trg smo mi, ma rad…ne pa se za dotacijo, socialno in penzijo ter nagrade uklanjat-borit in da se tem, ki to, o teh nadpomembnih malenkosti za slo. preživetje pomebni, odločajo, dopadejo-dopadtljivo pišejo…u studijocity-ju je rekel, da slovenci nimajo isto radi kot amerikanci – Martinu Strelu -kot, da Martin tega ne bi vedu…vprašanje je komu je to hotu povedat in, da se bo nekomu dopadlo…ko je pa Martin mu zelo lepo in kulturno odgovoru -ni več vedu, kaj bi še omenu…bom potem, ko Laria začetek neha rapat – zelo dobro spisano zgodbo pravi, ta je tudi odličen, samo se mi zdi, da je tudi Walter umešan ampak ako piše, da je…bom u googl AVA utipkal, če ni multimediski, bom…hitro šel naprej.

  31. august pravi:

    V Žurnalu, za katerega si včasih pisal, bi temu članku dali naziv PR Članek. Hudo je to, da scenarist, ki ga mora oznacevati doslednost in ki dela reklamo za zasebni zavod ne ve niti, kdaj ima seminar, katerega reklamira.
    Je pa res, da se vsi preveč opirate na forme, namesto na kvalitetno vsebino.
    Zakaj pa ti ne napišeš kakšen scenarij?

  32. andrej košak pravi:

    PR zapis. Pa kaj pol? Pišem scenarije ne skrbi. V Soboto grem na Berlinale, zaradi zadnjega scenarija, ki sem ga napisal. Sem bil pač izbran. Kakšna forma, pri mojih filmih gre predvsem za intigrantno vsebino, brez da bi seveda zanemarjal formo.

  33. august pravi:

    Z vsem spoštovanjem gospod Košak,

    le čemu si potem ne napišeš scenarij, da boš končno že kakšen film zrežiral.
    V Sloveniji poleg kvalitete šteje tudi opus, vse ostalo je pa samo srečno naključje, ki kasneje preide v nakladanje.
    Večina nas dobro deluje v Sloveniji in se ravnamo trgu primerno.
    Kar se tiče scenaristike v Sloveniji, je pa tako:
    preveč nam hodijo solit pamet tujci s svojimi zgodbami. Imamo namreč svoje.

  34. dyboc pravi:

    mene pa samo zanima, ce resnicno pridobite kateregakoli treznega cloveka, ki poseduje vsaj osnovno razumevanje besed “visual” in “art”, da bi prisostvoval tecajem na vasi soli, po tem, ko vidijo tole stran:

    http://www.ava.si

  35. andro pravi:

    g.Kosak ali je to reklama(vabilo), ali kritika?
    Nemorem se strinjati z vami,imamo nekaj zelo gledanih primerov;
    petelinji zajtrk,klinika,tv dober dan,lepo je biti sosed,porno film, vas film,torej ljudje gledajo ce je kaj dobrega,in se bi lahko kak film nastel v zadnjih 15letih.
    LP

  36. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Andro

    Oboje. Nisem napisal da je vse zanic.

  37. bluebird bluebird pravi:

    Bil sem firbčen in sem poskočil na omenjeno stran, kjer sem zapazil, da tvoj tečaj košta reci in piši 450 evričev. Tvoja dobronamernost za skrb in dobrobit slovenske scenaristične kulture, se tu kar sama od sebe postavi pod vprašaj.

  38. bluebird bluebird pravi:

    Bil sem firbčen in sem poskočil na omenjeno stran, kjer sem zapazil, da tvoj dvomesečni tečaj košta reci in piši 450 evričev (!). Tvoja dobronamernost za razvoj slovenske scenaristične kulture, se tu kar sama od sebe postavi pod vprašaj.

  39. Noj pravi:

    No, ja, jaz sem nad to delavnico obupal. Okrog 5. februarja sem na info mejl poslal prijavo, pa se do danes ni nobenega odgovora. A ta mejl sploh kdo gleda?

  40. andrej košak pravi:

    Oprosti

    Sem bil vmes v Berlinu. Delavnica bo 16. marca.

    Pa brez zamere

    Košak

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !