Renta

Nedelja, 4. januar 2009

Primož Kozmus že pet mesecev čaka odgovor države: zase in za druge vrhunske športnike zahteva nič manj in nič več kot doživljenjsko rento. Zadeva je problematična, saj bi s to gesto država na široko odprla vrata prvilegijem za določen sloj ljudi, v tem primeru vrhunskim športnikom.

Najprej se moramo vprašati, kdo si zasluži naziv vrhunski športnik in kakšen rezultat človeka za to kvalificira. Je to nastop na olimpijskih igrah? Osvojena medalja? Naslov svetovnega, evropskega, klubskega prvaka?

Zadeva še zdaleč ni enostavna. Si predstavljate, da bi naprimer slovenske odbojkarice osvojile svetovno prvenstvo? Kdo vse bi bil zaslužen za ta dosežek? Bi to bila celotna reprezentanca, čeprav bi gledalci videli, da je bila marsikatera odbojkarica zgolj rezerva na klopi? Ali še bolj sporen primer: si predstavljate, da je nekdo vseskozi favorit za zlato medaljo, ves čas v svetovni špici, potem pa mu na olimpiadi ne gre in pristane na četrtem mestu, ostane brez kolajne? Bo ostal brez rente, čeprav je tako kot drugi treniral leta in leta, potem pa mu je v odločilnem trenutku — ker je imel slab dan ali smolo ali zaradi odločitve sodnika — šla življenska renta v maloro?

Vrhunski športnik je hudo izmuzljiv pojem. Doživljenjska renta lahko še bolj razdeli javnost, kot jo sicer že je.

Poleg tega pa Primož Kozmus operira s pojmom, da so vrhunski športniki največja promocija države v svetu. O promotivnih učinkih športa smo slišali že marsikaj, toda da bi turisti hodili v Slovenijo in jo povezovali s slovenskim športom — ta je pa malo bosa. Že res, da športnike na olimpijskih igrah gleda milijardno občinstvo. Toda koliko teh gledalcev se čez nekaj dni spomni, kdo je osvojil kolajno? Rezultati so pozabljeni v prej kot štirih letih — razen morda v domači javnosti. Mi zna kdo odgovoriti, katera moška ali ženska rokometna reprezentanca je osvojila zlato medaljo v Seulu? Dvomim, da kdorkoli ve ta podatek iz glave, če ni ravno profesionalni športni novinar ali rokometaš.

Drugače je pri posameznih športnikih, ki postanejo fenomen in so sposobni v določenih športih celo desetletje ostati nepremagljivi. Takšen je bil švedski tenisač Björn Borg in alpski smučar Ingemar Stenmark. V dobrem desetletju sta s fenomenalnimi uspehi tudi revolucionirala svoj šport. Takrat so se športni novinarji upravičeno spraševali o nacionalnem karakterju v športu in uspehe obeh športnikov povezovali z nacionalnimi značilnostmi, kakršne so vztrajnost, mirnost, hladnokrvnost itd. Zaenkrat pa v Sloveniji še nismo pridelali vrhunskega športnika, ki bi povzročil revolucijo v neki športni panogi. Tak pa bi si verjetno že zaslužil rento, mar ne?

Tretjič: vsak športnik, ki se odloči za kariero, se odloči po temeljitem premisleku. Verjetno se zaveda, kakšni so plusi in minusi v karieri športnika. Po osemnajstem letu ga nihče ne more prisiliti, da še vedno športa, če si tega ne želi. To je povezano tudi s tem, za kateri šport se odločiš. Če boš vrhunski tenisač, košarkar ali nogometaš, lahko upravičeno pričakuješ, da bodo z vrhunskimi rezultati prišli tudi temu primerni astronomski zaslužki. Zato je v teh atraktivnih športih tudi konkurenca nekajkrat močnejša. Primož Kozmus pa ima po svoje nesrečo, da metanje kladiva ni ne vem kako atraktiven šport. Še več! Večina ljudi pač ne pozna nobenega metalca kladiva na svetu. Njegova slava torej še zdaleč ni tako planetarna, kot si jo verjetno kot najboljši na svetu v neki disciplini zasluži, kljub temu pa je v slovenski javnosti kar prepoznaven brend. Če bi bil Primož Kozmus bolj spreten, bi ravno letos lahko pobral precej sponzorskega denarja. Toda on se je odločil za drugo pot in naslovil zahtevo na državo.

To je pa že neke vrste izsiljevanje: ali mi boste dali življenjsko rento ali pa bom nastopal za drugo državo. Praktično nihče mu ne oporeka, da lahko nastopi za drugo državo, če mu tako paše. Toda pri tem ne bo trčil le ob užaljene domoljube, ki mu tega ne bi nikoli oprostli, temveč tudi ob dejstvo, da mu je tak uspeh omogočila slovenska država. Primož Kozmus pač ni treniral na svoje stroške, ni bil kot nekakšen vunderkind sam tvorec celotnega svojega uspeha, K temu je treba prišteti še njegovega trenerja, pa klub in okolje, ki mu je tak razvoj omogočilo. V mnogih primerih slovenski športniki nimajo takšnih pogojev. Marsikateri slovenski nadarjeni nogometaš ima veliko manjše šanse, da kdaj zaigra v svetovnem nogometu ravno zaradi tega, ker je slovenska liga tretjerazredna in so slovenski nogometni klubi le nekakšne žepne izdaje svetovno priznanih klubov. Pa zaenkrat še nisem slišal, da bi se kak nogometaš razburjal nad tem. Tako pač je. Slovencev je za en dober München in nič več. Takšna je naša realnost, ki jo hočeš-nočeš moramo sprejemati vsi državljani.

Po svoje razumem zagato Primoža Kozmusa in jo razumsko tudi sprejemam, njegove zahteve pa ne odobravam. V končni fazi so slovenski športniki zaposleni na obrambnem ministrstvu. Imajo vse šanse, da svoje uspehe tržijo — in pri tem jih nihče ne ovira. Pomenljiv je tudi podatek, da je atletinja Jolanda Čeplak, ko je začela služiti velike denarje, zbežala v davčno oazo Monako. Tudi o tem so se kresala mnenja, vendar je to stvar njene intimne odločitve, zato ji tega ne bi očital. Očital bi ji, če bi se pri 35 letih upokojila in potem morda še več kot 40 let — ne da bi vplačevala pokojnino — prejemala nekakšno rento. Bolj kot športnico bi jo videl kot rentnico ali kvečjemu kot slovenske parlamentarce, ki so si dali podobno pravico, da se po 25 letih delovne dobe lahko upokojijo. Ta prvilegij bo v Sloveniji znova postavljen pod vprašaj, še posebej, če bo finančna kriza dolgotrajna. Kajti slovenska blagajna že tako poka po vseh šivih, pa čeprav plačujemo najvišje davke v Evropi.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 4. Januar, 2009 ob 14:31 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

65 komentarjev na “Renta”

  1. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    kot sem lepo napisal pri Hadu…

    Nekaj da smo si na jasnem. Kozmus je v intervjuju za Ekipo lepo povedal, da ne bi nikoli nastopal za drugo državo, da bi prej končal kariero, kot obrnil hrbet svojim sokrajanom, ki so mu pripravili takšen nepozaben sprejem. Potem pa je lepo povedal, da v bistvu sploh ne gre zanj, saj si je eksistenco zagotovil že pred OI, po njih pa toliko bolj. Če mu gre verjeti, gre za kopico drugih športnikov in mačehovski odnos, ki jih ima država do njih. Takoj ko nekdo nekaj doseže, so vsi zraven, ko se je potrebno fotografirati, ko je nekaj za narediti pa ni nikjer nikogar. Toda pomisliti je potrebno, da v veliki večini športov pri petintridesetih nimaš kaj delati. Samo končaš lahko in kaj naj športnik dela takrat? Naj gre v tovarno? Kot da to ni dovolj, vemo vsi, da je današnji šport krut in neusmiljen in poškodbe so stalnica vsakega športnika. Recimo, da si zjebe koleno. Pa od česa bo on živel, mi lahko kdo pove? Kozmus se ne peha zase, ampak za vse slovenske športnike in ustanovitev posebnega pokojninskega sklada, ki ga pozna vsaka malo bolj razvita država.

  2. krota pravi:

    Kako pa je ta reč urejena v državah, ki so primerljive z našo?

  3. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Mimogrede, zlato v Seulu je osvojila Sovjetska zveza

  4. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Svaka čast Alex, za Seul mislim.

  5. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Heh, Andrej, šport me zanima odkar vem zase, vedno sem ga gledal in vedno sem bil navdušen, čeprav nisem bil nikoli športnik), zato pa tudi branim športnike

    @krota: Kaj nisem lepo povedal?

  6. chef chef pravi:

    Zanimivo, kako smo se vsi naenkrat spravili nanj :lol:

    @Alex: Kako ima slovenska država mačehovski odnos do športnikov? A mi lahko, lepo prosim, to razložiš? Z argumenti: česa ne da, pa bi morala. Samo tuliti, da nič ne štima, ni dovolj.

    Najbolj bedasta se mi zdi pa tista o slikanju, ko nekdo nekaj doseže. Kozmus je dosegel zlato medaljo po zaslugi države Slovenije. Zato nima kaj cvilit, pa če cvili za samega sebe ali za svoje kolege, ki niso imeli take sreče.

    Glede tega, kaj naj športnik počne po 35.? I, poglej, kaj počne Bojan Križaj, poglej, česa se je lotil Jure Košir, kaj že pred zaključkom kariere ustvarja Tadeja Brankovič! Ogromno športnikov kariero brez pretresov nadaljuje v vlogi trenerjev ali športnih funkcionarjev.

    In, neverjetno, nekateri so v času profesionalnega športa doštudirali! Si moreš mislit? In dejansko delajo. Kdor je bebec in lenuh, pa pač dela v fabrki, tako kot ostali, ki niso imeli boljše možnosti. V čem je tu problem? Pač nova epizoda v življenju. Pa verjemi, da nihče ne dela za trakom, razen, če je neiznajldjiv osel res težkega kalibra.

    Namesto da Kozmus pizdi in podpira športnike, ki po vsakem treningu ležijo na hrbtu, zvečer preganjajo babe, po poškodbi pa jamrajo, da jih nihče ne povoha, bi moral na te športnike apelirati, da za časa športne kariere sami poskrbijo za resocializacijo po končani karieri.

  7. chef chef pravi:

    BTW, te še prosim, da mi dokažeš, katere razvite države poznajo pokojninski sklad za športnike, ki ga financirajo davkoplačevalci.

    Res bi rad videl Michaela Schumacherja ali Michaela Jordana, kako na račun svojih uspehov vlečeta penzijo, ki so jo plačevali davkoplačevalci. To bi bil škandal!

  8. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Ja, Chef, bebec in nesposoben lenuh sem, ker sem končal na črpalki, namesto kot športni novinar… Kaj ne razumeš, da nimajo vsi enakih možnosti? Enostavno jih nimajo, pika

  9. Bindi pravi:

    Alex, kako strašno si naiven, da se ti smilijo športiki, ki kao ničesar ne morejo delati po karieri in bojo revčki morali v tovarno. Seveda bo tvoj ljubljenček šel v tovarno, če se ne bo hotel usesti za knjige. Tako so me učili:če se nočeš učit, pa pejt delat. In zdaj lepo študiram in mi ni odveč zajebavati se s 1000 in 1 seminarjem, izpiti, kolokviji,…
    Glede kolena pa: študijske knjige se berejo z glavo, ne s koleni :) )
    Tudi Murine delavke se nimajo fletno, pa se ti ne smilijo, pa niso za svoj položaj nič bolj krive, kot Kozmus. Oboji niso hodili v šolo.
    Kozmus ni pretirano brihten, ne znajde se, niti se ne spravi v neko kvazi službo, kot je to storila Urška Hrovat (kaj ta punčara počne v Elanu, mi ni jasno(menedžerka-ja, seveda)), je pa tam nihče ne bi gledal, če ne bi bila bivša smučarka), ampak čepi in joka:”država, daj mi denar!!”.
    Isakovičeva trenira, da bi se meni na njenem mestu zmešalo, pa ŠTUDIRA. Petkovšek ni vihal noska, ampak je šel ekonomijo študirat, pa blesti v panogi, ki je popularnejša in kjer je tudi močnejša konkurenca, kot v nekem ubogem metu kladiva.
    Šport je luksuzen hobi, ki požre mnogo denarja, ne prinaša pa nobene koristi, obstaja samo zato, da neumne množice, ki slabo živijo, ob uspehih pozabijo na to, kako globoko v dreku.
    Ko smo bili športniki amaterji, je bilo v redu: bil je hobi ob SLUŽBAH.
    Sodobni profesionalci pa so cirkusanti, ki opravljajo družbeno nekoristno delo, ki opija reveže, ki nimajo “za žret” in ki se po veseljačenju ob uspehu športikov vrnejo v svoje gnile življenjske tokove.
    Šport koristi naciji samo, če vsi migamo in ne čepimo grdi in debeli pred TV ekrani in vpijemo.”dajmo, naši!”.

  10. chef chef pravi:

    Tega pa nisem rekel, da si bebec in lenuh!

    Športnik ima pa z vsemi vezami, poznanstvi, talentom in znanjem, ki ga je pridobil v času kariere, bistveno boljše možnosti, kot si jih utegnil imet ti.

    Svetujem ti, da si prebereš zgodbo Billa Johnsona, zmagovalca smuka na olimpijskih igrah v Sarajevu. Kako to, da on ne dobiva športne penzije, pa je iz razvite države?

  11. Tečnstrdesc Tečnstrdesc pravi:

    Naj jim dajo službo v policiji ali vojski, če se sami drugače ne znajdejo, tam tako manjka kadra. Dokler so penzije in plače tako nizke, pa je zahteva po rentah navadna nesramnost!

  12. webmaher pravi:

    @bindi, @chef in @tečnstrdesc skoraj ni kaj dodati imate čisto prav :-)

  13. Pris Pris pravi:

    Hja, kaj naj si mislimo o Kozmusovih zahtevah? Verjetno ga ne skrbi zase, ampak poskuša s svojim statusom olimpijskega junaka pomagati drugim. V obeh primerih pa je zadeva sporna.

    Prvič: rento zahteva zase. Zahteva je rahlo čudna, saj je jasno, da ti olimpijska medalja odpre marsikatera vrata. Bral sem intervju z Juretom Frankom, v katerem je mirno priznal, da je po koncu športne kariere kot poslovnež mnogo poslov sklenil izključno na podlagi olimpijske medalje. Že blitz je na nekem drugem blogu jasno povedal, da noben vrhunski športnik ni končal kot klošar. Križaj, Franko, Košir, Bukovčeva, Čeplakova – vsi so se znašli, da o kolektivnih športih niti ne govorim. Šport je biznis, vrhunski športnik pa tekom svoje kariere poleg lepega kupa denarcev pridobi toliko zvez in poznanstev, da mu hudega ne bo. Renta je v tem primeru nepotrebna.

    Drugič: Kozmus se bori za kolege, ki niso dosegli večjih uspehov in “životarijo” v slabih pogojih. Ta varianta je bolj verjetna, vseeno pa je čudna. Če športnih rezultatsko ni dober, zakaj bi ga potem z rento po končanju kariere sponzorirali davkoplačevalci? In tu je paradoks, nekakšen kavelj 22. Če si vrhunski oz. dober, rente ne potrebuješ, če pa nisi, potem do nje nisi upravičen. Naši smučarji npr. že leta ne dosegajo nekih omembe vrednih rezultatov, letos sploh ne vem kdo nastopa. Si torej oni zaslužijo rento? Tako ali tako jih je večina zaposlenih na MNZ ali MORS, to je čisto dovolj. Če se poškoduje, jebiga, preko državne zaposlitve je zavarovan ravno tako kot policist, ki bi v okviru svoje službe npr. postal invalid, ali pa delavec, ki bi mu stroj odžagal roko. Kako bi to izgledalo pri kolektivnih športih? Kaj bi bili kriteriji? Osebno ne vidim neke objektivne in pravične rešitve, ki bi sploh upravičevala tako rento.

    Glede izobrazbe so zadeve zelo različne in so odvisne predvsem od posameznika. Dr. Katra Zajc (bivša smučarka) je docentka na Pravni fakulteti v Ljubljani, Mateja Svet je tudi doštudirala, primerov je še več. Mnogi športniki študirajo, ker se zavedajo, da bo kariere – ne glede na to, kako uspešne – enkrat konec. Tisti, ki tarnajo, pa verjetno ne bi nič doštudirali tudi, če ne bi trenirali. Jebiga, vsi niso za na faks.

    Glede promocije države se strinjam z Andrejem. Mit športnikov kot ambasadorjev države izhaja še iz pokojne Juge. Ne glede na uspehe naših športnikov večina svetovne populacije še vedno ne bi našla Slovenije na zemljevidu, kaj šele, da bi zgolj zaradi nekega športnika prišli k nam na dopust. Konec leta 2001 sem bil za dlje časa na Portugalskem, Zahovič je ravno podpisal za Benfico in je bil vsaj ene mesec na naslovnici vseh časopisov, otroci na ulici so nosili njegov dres, nekateri so imeli celo njegovo značilno frizuro, skratka – v Lizboni je imel status polboga, porasta portugalskih turistov v Sloveniji pa ni bilo opaziti.

    Kozmus bi, če bi res želel pomagati, svoje napore moral usmeriti v izboljšanje pogojev za trening in delo z mladimi talenti, ki so v Sloveniji že pregovorno katastrofalni. Preveč športnih funkcionarjev in premalo narejenega. To je vsaj zame večji problem, kot usoda športnikov po koncu kariere.

  14. Rafael pravi:

    Andrej, kje naj bi dobil SLO – režiser denar za film, oziroma, kje ga boš dobil?

  15. butalec pravi:

    Takle mamo in kot je večina drugih stvari slabo urejenih je slabo urejen tudi status športnikov. Rešitev nikakor ni v renti, pač pa mora biti sistemska in ne ločena od drugih pomembnih dejavnosti. Urejena je že sedaj v zakonu o športu in če je ta slab, ga ni treba ignorirati pač pa spremeniti. Toda tako športniki kot vsi ostali zakon o športu prezirajo, kot da ga ni in stvari urejajo tako da imajo sami korist. Svet je globalen in gospod Kozmus se ne bi boril za doživljensko rento v Sloveniji, če bi našel drugo državo, ki bi mu za njegove dosežke tako rento dala. Take države pač ni našel. Sara Isakovič je resda osvojila “samo” srebrno kolajno vendar ji renta in podobne stvari ne rojijo po glavi, saj ima kot športnica in študentka idealne pogoje za trening in študij v ZDA. Namesto rente, naj si gospod Kozmus svojim dosežkom najde ustrezno “atletsko” univerzo, pa bo zanj problem rešen, nikakor pa ne bo rešen problem poklicnih športnikov v Sloveniji, kar bo potrebno rešiti z zakonom. Pa da se razumemo med poklicnimi in vrhunskimi športniki je velikanska razlika, država pa je po mojem mnenju dolžna ponuditi rešitev vsem poklicnim športnikom glede na svoje možnosti ne glede na to , ali se ti z rešitvijo strinjajo ali ne. Njim pa bo tako prepuščena izbira, ali se bodo poklicno ukvarjali s športom ali ne.

  16. webmaher pravi:

    Kozmus bi, če bi res želel pomagati, svoje napore moral usmeriti v izboljšanje pogojev za trening in delo z mladimi talenti, ki so v Sloveniji že pregovorno katastrofalni. Preveč športnih funkcionarjev in premalo narejenega. To je vsaj zame večji problem, kot usoda športnikov po koncu kariere.

    Bravo Pris to je point vsega :-)

  17. Žogca pravi:

    Meni še vedno ni jasno, kaj naj bi bil namen tega? Nagrada ali pomoč? Če gre za pomoč, potem so verjetno pomoči veliko bolj potrebni tisti, ki so tudi vse življenje trenirali, vendar niso osvojili zlate medalje na OI in nimajo možnosti dobiti sponzorskih pogodb.

  18. (jm) pravi:

    Se strinjam. In dodajam da mora isto veljati za kulturnike. Kjer tudi še nismo imeli nobenega vrhunskega,

  19. markopigac pravi:

    Alex – ce mu kdo ne pase, se pac ne slika z njim. Big Deal, ane? Glede navijanja pa – ali si bodo vrhunski sportniki izbirali se prave in neprave (politike, funkcionarje) navijace?

  20. Jean Tonic pravi:

    “Po svoje razumem zagato Primoža Kozmusa in jo razumsko tudi sprejemam, njegove zahteve pa ne odobravam.”…Dobro napisano, tudi sam razmišljam nekako tako… Predvsem me moti logika, po kateri naj bi imele nekatere družbene, poklicne ali kakršnekoli druge skupine posebne zasluge in bi jih bilo iz tega naslova potrebno dosmrtno preživljati. Kaj pa vsi ostali državljani? So drugorazredni? Manj pomembni? Jaz nikogar v tej državi nisem silil, da se ukvarja z določenim poklicem, da bi mu bil zdaj dolžan kaj plačevati, ker ni smel izbrati drugega, ali pa ker se je njegova poklicna pot predčasno končala. Dejstvo je, da moramo preko sistema zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti vsi vplačevati določena sredstva, to pa nam jamči neko raven povratnih storitev, ko in če nastopijo razmere, ki to zahtevajo. In to je povsem dovolj (kot rešitev, ne govorim o višini teh nadomestil, pokojnin in podobnega). Imamo torej neke varnostne mehanizme, ki so na voljo za vse državljane in prav je tako. Vse ostalo pa je stvar svobodne volje, tržnega gospodarstva, proste izbire in seveda srečne roke pri tej… Enim uspe, drugim pač ne, večina nas je pa nekje vmes…

  21. Ponpet pravi:

    zadeva kozmus je nadvse preprosta: za to, da mečeš kroglo na vrvici zelo daleč, ne dobiš državne rente.

  22. Sveljub pravi:

    Andrej, Mrkaić bi bil ponosen na tvoje razmišljanje.

    Obstajajo kriteriji, ki natančno določajo kdo je vrhunski športnik. Obstaja več razredov. Npr. športnik svetovnega razreda mora domov prinest medaljo s SP, EP OI … Večina tudi zamenjuje pojme vrhunski in profesionalni. Ni nujno, da je profesionalni športnik tudi vrhunski in obratno. Obstajajo tudi športi, ki se bolje tržijo kot drugi in to ne na račun vložka (tukaj mislim na trud) športnika. Tako imaš lahko na eni strani športnika s profesionalno pogodbo, izredno nizke kakovosti, ki trenira manj, kot pa kak rekreativni kolesar ali tekač, a za naše primere z dokaj velikim zaslužkom. In če je pameten si bo v karijeri dovolj postlal za prihodnjost. Na drugi strani pa kakega svetovnega asa, ki se “komaj” prebija iz meseca v mesec, ker je pač v “nepravem” športu. To ne pomeni, da je ta šport manj konkurenčen in s športnega vidika njegov svetovni rezultat manj vreden.

    Kozmus se ni nikoli natančno izjasnil. Verjetno je misli na te z najvišjim razredom in z izjemnimi rezultati, teh pa ni ravno veliko!
    Šport ima več pozitivnih dejavnikov, tudi ekonomskih. eni bolj drugi manj. Da zdravstevih ne omenjam. Vrhunski šport morda res ni najbolj zdrav (kot da je ležanje na kavču). Je pa vrhunski športnik tisti, ki največkrat prepriča otroka, da se vključi šport, da se proda kaka smuča, bicikl, in druga športna oprema, vstopnica, … Kdaj so Hrvatje začeli množično smučat?

    Ne vem kako je to rešeno v kulturi? A kulturniki ne prejemajo nobene pomoči od države? Kako je s statusom kulturnika? A se strinjaš s tem, da bi npr. prvo balerino, ki si pri 35 letih poškoduje koleno fliknil s službe?
    Mislim da je izjemne ljudi z izjemni rezultati (tudi v kulturi) potrebno nekako nagraditi ali minimalno za njih poskrbeti.

    Če ne, bomo na koncu od športa gledali še samo fuzbal, na TV gledali serije v stilu Naša mala klinika, v muziki poslušali razne Atomike in Murke, brali literaturo, kako uspeti v 10 tednih ali shujšati, …

  23. Ponpet pravi:

    pa nehajte že primerjat ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo z ljudmi, ki mečejo krogle na vrvici zelo daleč.

  24. Pris Pris pravi:

    Sveljub, problem je v tem, da ravno športniki najvišjega razreda tako rento še najmanj potrebujejo. Večji problem je, da se v Sloveniji zaradi slabih pogojev in zbirokratiziranih športnih zvez izoblikuje manj vrhunskih športnikov, kot bi se jih lahko, zato bi kakršnokoli pomoč države raje usmeril na to področje.

    Glede balerine pa se vedno najde kakšna službica v zaledju (poučevanje, treniranje, vodenje programa kulturne ustanove ipd.), ker če ima pogodbo za nedoločen čas, se je ne more kar “fliknit” iz službe. Če to ne bi šlo skozi, potem je še vedno v igri invalidska upokojitev, kot za vse druge delavce, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo več opravljati svojega poklica. Zakaj bi bil poškodovan športnik drugačen od delavca, ki ga poškoduje delovni stroj, ali pa od “kolega” policista ali vojaka, ki se poškoduje pri opravljanju svojih nalog? Isto velja za kulturnike.

  25. Tradej pravi:

    Ne razumem zakaj je tako težko dojeti da se športnik bori za pravice in pogoje v katerih se nahaja. Tudi Iztok Čop se je trudil premakniti stvari na bolje za špornike. Samo ni bil tako neposreden kot Kozmus.

    Renta verjetno ni najboljša rešitev, ampak država šprtniku lahko pomaga z manjšimi davkvi ali kaj podobnega.

    Srečko Katanec je razložil, da mu države vzame polovico prihodka, kjer se ne da dogovoriti ničesar (npr sprejemljivi fiksni znesek). Morda se mora v Dubaj preseliti dovolj vrhunskih športnikov, da se kaj spremeni… Olikmpijski komite Slovenije deluje tako uspešno, da spremembe v vodstvu ni na vidiku do smrti predsednika le tega.

    Preseneča pa me, koliko hudih besed leti na Primoža Kozmusa. Verjetno si vsak predstvalja da se vrhunski športnik valja v denarju, hah, zdaj pa še rento hočejo. Če bi foušija gorela….

  26. Matej pravi:

    Fuzbaleri v naši gasilski prvi ligi so živi primer, da renta ne more funkcionirat! Porabijo več časa za trening, kot Kozmus torej bi bili upravičeni do rente! Ni to malo butasto?

  27. Žogca pravi:

    Tudi pri kulturi, če jo že omenjate, so kriteriji za to, kdo da in kdo ne včasih skoraj smešni.

  28. tito pravi:
  29. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Tale Tito je pa usekan. Nisem za to, da se preko mojega bloga ruši športnika. Žal ni Dimitrij Rupel, zato vsem obiskovalcem priporočam, da to ne poćnejo.

    Vaš Andrej

  30. blitz blitz pravi:

    tradej, “Srečko Katanec je razložil, da mu države vzame polovico prihodka, kjer se ne da dogovoriti ničesar (npr sprejemljivi fiksni znesek). ” – koliko za hudiča pa misliš, da država meni vzame? Polovico prihodka. Absolutno seveda manj, ker pač ne zaslužim toliko kot Katanec, še vedno pa polovico. A Katanec ima to srečo, da mu ostane polovica, ki je precej večja od moje polovice.

    Pa jaz tudi nisem vesel, da imamo najvišje davke v Evropi in bi raje imel nižje. A če sem se odločil živeti v lepi naši, se moram pač prilagoditi.

    Kdor pa želi živeti v Dubaju ali Monte Carlu, tudi prav, ampak naj gre in naj tam ostane. Ne pa da se vrne na stara leta, ko začne pumpat zdravstveni sistem, v katerega ni v mladih letih nič prispeval.

  31. blitz blitz pravi:

    Andrej, zdajle pa malo hinaviš. Facebookovske peticije, če jim sploh lahko tako rečemo, so krneki v tri krasne. Jaz ne vidim nobene razlike, če so usmerjene proti Ruplu ali Kozmusu.

  32. Žogca pravi:

    Strinjam se. Facebook imajo sicer nekateri za nadomestno življenje, ampak te peticije so … Brez veze. Edino mogoče odražajo javno mnenje, to je pa vse.

  33. Pris Pris pravi:

    To sploh niso peticije, bolj neke interesne skupine, ki se navadno začnejo kot zajebancija in/ali samopromocija, končajo pa na BBC in Reuters, kot tista o Ruplu. ;)

  34. chef chef pravi:

    Ne da so peticije brezveze, brezveze je sam koncept Facebooka.

    @Sveljub: Pa menda ne misliš, da balerini zaradi poškodbe penzijo krije država kar tako, ker je bila pač balerina?

  35. Fidodido pravi:

    Me zanima kaj si o doživljenskih rentah za športnike mislijo nekateri zaslužneži iz vojnega in povojnega obdobja, ki že 60 let prejemajo rento :)

  36. Sveljub pravi:

    Sem vse že enkrat napisal in je zmanjkalo elektrike.

    Pris, se popolnoma strinjam s teboj, da je potrebno izboljšati ostale pogoje, ki so verjetno še celo bolj potrebni. Ampak je tema o “renti” ali kakorkoli bomo že to poimenovali in tudi to je eden izmed pogojev, ki se bi ga dalo izboljšati.

    Pris in Chef, sicer je bilo to bolj namenjeno Košaku pa vseeno. Balerina je do te poškodbe v 35 letu imela benificiran delovni staž in si bo to invalidsko penzijo lažje privoščla, ne glede ali je pripravljena še kaj zraven zaslužit ali ne. Kaj bi se npr. zgodilo s športnikom v 30 letu, ki je v svetovnem vrhu vsaj 5 let in se poškoduje. Govorimo tukaj o športih, ki niso ravno komercijalni in športniki svetovnega ranga služijo, da kolikor toliko soildno živijo. In če je tak športnik v vrhu 5 let pomeni, da je od prvega rezultata potreboval še vsaj kako leto, če ne dve, da se je zaposlil v vojski/policiji ali pridobil kakega sponzorja. Ne me narobe razumet, da ne privoščim balerinam benifciranega delovnega staža.

    Matej in podobni, brez posploševanja prosim. Marsikateri povprečni nogometaš SNL, ki bo v tej “gasilski ligi” redno igral 10 let, bo verjetno zaslužil toliko ali več, kot bi Kozmus, če zdaj konča karijero z olimpijskim zlatom v žepu. Da pa je njegov delovni vložek manjši, kot delovni vložek nogometašev, pa si se verjetno hecal?

    Tukaj gre za izjemne športnike/kulturnike z izjemnimi rezultati. Ne posplošujte na nogometaših in podobno. Takih “izjemnežev” ni ravno veliko.

    Na napačnem mestu iščemo črno ovco. Samo se vprašajmo, koliko davkoplačevalskega denarja se potroši na raznih provizijah in pod, poood, poooooood izvajalcih? Če se tukaj naredi red, bo denarja za zdravstvo, socijalo, kulturo in šport…

  37. xxx pravi:

    V razvitem svetu tveganja do delov telesa, ki so ključni za kariero rešujejo z zavarovanjem. Najbolj to opcijo uporabljajo pri nas zdravniki – zavarovanje rok (kirurgi, zobozdravniki…), ker se zavedajo, če se njihovim rokam kaj zgodi so zaključili svojo kariero.

    Pri nas bi pa nekateri posebneži za svoja “tveganja” radi državno rento.

    Če mislijo, da je kateri njihov del telesa nujno potreben – naj ga zavarujejo in s tem bodo zaščiteni v primeru nesreče.

  38. Pris Pris pravi:

    Sveljub: “Kaj bi se npr. zgodilo s športnikom v 30 letu, ki je v svetovnem vrhu vsaj 5 let in se poškoduje.”

    Če govorimo o vrhunskih športnikih, potem ni problema. Medalje in pokali odprejo marsikatera vrata, znanje takih športnikov pa se tudi ceni, če ne pri nas, potem v tujini. Bolj so problematični športniki, ki nekih vidnejših rezultatov na mednarodni ravni ne dosegajo (trenutno mi pride na misel naša smučarska reprezentanca). Te pa bi mirne duše lahko enačili z ostalimi zaposlenimi (večina jih je zaposlenih na ministrstvih, da jim teče delovna doba). Mar vsakodnevno osem-in-več-urno delo ni podobno treningu?

    Saj ravno to je paradoks, ki sem ga omenjal. Vrhunski športniki, ki bi si retno morda celo zaslužili, so zadnji, ki bi jo dejansko rabili (torej bi šlo bolj za neko simboliko), medtem ko pa tisti brez rezultatov do nje preprosto niso upravičeni. Kozmus je sam trdil, da se ne bori zase, ker ima dovolj, ampak za druge, ki verjetno nimajo takih rezultatov.

  39. chef chef pravi:

    Pris ima absolutno prav. Kavelj 22.

    Jaz bi športnikom po končani karieri omogočil kvečjemu programe za resocializacijo. Prestop od vrhunskega športnika v normalno življenje ni lahek, marsikdo se ne znajde. Pomoč bi tu prišla prav. Ampak ne denarna.

  40. maja pravi:

    Pa saj si športniki pri nas lahko uredijo status športnika, tako kot status kulturnika in ne vem, če imajo v drugih državah tudi tako ugodnost?. Na osnovi tega si lahko redno plačuješ prispevke za penzijo in če izkazuješ posebne dosežke in ne dosegaš nekega cenzusa dohodka, ti tudi te prispevke lepo plačuje država. Ne vem v čem je problem in takoj, ko začne en poklic zahtevati zase ene nove privilegije, se bodo takoj pojavili drugi, ki tudi prispevajo h promociji države (vrhunski znanstveniki, zdravniki, umetniki, zakaj bi morali pa oni iz svojih dohodkov plačevat rento?) .
    Sploh pa ne vem, zakaj po končani eni katrieri ne bi mogel početi še česa drugega, tako kot vsi ostali, če nam nekje ne gre, saj špotniki so pa ja zdravi, sposobni, ambiciozni ljudje, valjda, ne.

  41. NoMercy pravi:

    a za sinhrone plavalke tudi velja, da bi lahko bile upravičene do rente?
    Glede na to, da nam še nikoli ni šlo blesteče (pač nismo kolonialna sila) in večinoma živimo z “nosom pod vodo” smo že zaradi vstrajanja, da smo še živi, vsak mesec svetovni prvaki in bi nam torej renta pripadala.
    Biti športnik (pol ali 100% profesionalec) je pač dodatni (večinoma neobdavčljivi) “posel”. In ko se kariera izteče je tako kot z vsako firmo, ki se ne zna pravočasno prilagoditi temu, kaj se na trgu kupuje: propade in lastniki ter delavci gredo k novim priložnostim.

  42. notoriousBIG pravi:

    hm zanimiv zapis od človeka, katere filme mu financira država. Kako bi bilo če bi za spremebo pometli najprej pred lastnim pragom in potem posneli film iz lastnih sredstev?

  43. 1tastar pravi:

    In potem se bo pojavil še Andrej Košak in zahteval rento za tistih par filmov, pa Marko Crnković za svoje podvojene (v Dnevniku in na blogu) članke. Nazadnje pa še jaz, porka madona, ki pišem bloge in komentarje sebi v zabavo in narodu v zajebavo! :mrgreen:

  44. david.pelko david.pelko pravi:

    Tudi jaz bom zahteval rento, zaradi vsega hudega, kar se mi je zgodilo ob prebiranju “hišnih” na blogosu. :lol:

  45. Karlo pravi:

    Športniki se za ukvarjanje s športom odločijo sami, koristi, ki naj bi jih ostali državljani imeli od njihovih morebitnih zmag, pa niso ne merljive ne dokazljive. Če se Kozmus ne zna ali ne more tržiti in če si plače ne zna zaslužiti drugače kot z metanjem kladiva, je to njegov problem.

    Enako kot pri umetnikih. Ne vem, zakaj bi se moral Jože za tekočim trakom (ali Jaka na borzi) sekirati, če kak slikar, pisatelj ali recimo režiser ne najde sredstev za uresničitev svoje umetniške vizije. Klinc vas gleda. Skakajte okrog ali “ustvarjajte” za svoj denar, ne za našega.

  46. blitz blitz pravi:

    Najbolje, da sem kozlam tukaj, če že moram. Pravkar me je na Dnevniku Manca “zvsemiprijazna” skoraj prepričala, da bi Kozmusu kazalo dati rento. In sicer njeno.

    Z ogabno pripombo o svoji “ubogi penziji”, ki je kolikor vem, iz kategorije penzij za posebne zasluge ali po domače rokarokoumijepenzij, me je spomnila, da imamo pri nas že kupe priviligirancev.

    Čeprav sem proti rentam za športnike, pa mislim, da si bi jih mnogi zaslužili bolj kot gospa doktorica za svoje zasluge. Kozmus za Slovenijo naredi več, če prdne v državnem dresu, kot je gospa doktorica naredila v vseh šestdesetih letih svojega nasmihanja.

    Pravzaprav je Kozmusova ideja dobra priložnost, da bi spet načeli problematiko ostalih priviligirancev.

  47. chef chef pravi:

    No ja, tale je pa bosa, Blitz.

    Ne moreš ponudit Kozmusu penzije samo zato, ker si nekaj šalabajzerjev svoje rente zasluži še manj. Imaš že skoraj takšno dikcijo kot zaslepljeni foteljski športniki, ki se derejo, da je Kozmus z eno olimpiado naredil za državo več kot vsi politiki skupaj v dvajsetih letih.

    Kar je seveda smešno.

  48. Gasper pravi:

    Zahteve o renti so naravnost smešne, saj tak sistem financiranja športnikov poznajo le države, ki imajo precej drugačne politične in socialne ureditve (Kitajska, Koreja, SSSR …).

    Problemi so drugje, športniki si želijo, da bi v Sloveniji olimpijska medalja pomenila enako, kot npr. v ZDA, kjer ti ob osvojeni olimpijski medalji praktično ni potrebno več delati, pa še to le zaradi spretnosti marketinga podjetji, ki izkoristijo ime nosilca olimpijske medalje za profit podjetji. Žal je tako, da je Slovenija zelo majhen gospodarski trg in bodo morali tako vsi delati celo življenje, četudi so na svojem področju dosegli velike dosežke. Za primerjavo nekdo, ki na svoj koncert privabi 1,5% prebivalstva, bi v ZDA zaslužil tako ogromno že samo s tem dogodkom, da bi rento od tega dogodka dobivali še prapravnuki nastopajočih. V Sloveniji pač ne.

  49. Noj pravi:

    Ne morem verjet. Vecina neke fuzbalerje iz druge lige, neznane in nepriznane slikarje, pisatelje, sinhrone plavalce itd. itd., primerja z vrhunskih sportnikom, dobitnikom ZLATE OLIMPIJSKE KOLAJNE. A ste normalni? Mogoce renta res ni najboljsa resitev, vsekakor pa je treba VSAJ DOBITNIKE KOLAJN NA NAJVECJIH TEKMOVANJIH primerno nagraditi, tudi, ce ne gre za najbolj atraktivno sportno disciplino. In kar se mene tice, primerna nagrada za to, da si najboljsi na svetu, ni dvomesecna placa nekega zbeganega poslanca v DZ.

    Ogabno je to, da o edinstvenih ljudeh, o ljudeh, ki po skupku dolocenih lastnosti spadajo v zgornji promil clovestva, govorite kot o nekih jokavih pezdetih, najbolj zaplankani pa gredo svoj gnev in frustracije izkasljevat celo na Facebook.

    Imamo res toliko EVROPSKIH, SVETOVNIH IN OLIMPIJSKIH NOSILCEV KOLAJN, da jih nismo sposobni primerno nagraditi oz. se lahko do njih obnasamo kot do odvecnih smeti, ki nam, postenim in oh in sploh koristnim povprecnezem, odzirajo prostor in zrak?

    Aja, saj res, dajmo raje kaksno Patrio vec kupit, jebes vrhunski sport in kulturo.

  50. blitz blitz pravi:

    chef, zadnje čase imam kar nekaj težav z razumevanjem sarkazma. Seveda mu ne bi dal rente. Hotel sem samo reči, da imamo podobne probleme še drugod. Seveda večje, ker smo nekaterim privilegije že dali. Bi pa vzel 80% zaslužnih penzij in denar razporedil za pametnejše namene. Najhujše je namreč, da si takele penzije podelijo razni svobodni umetniki, ki so predtem vse življenje namerno plačevali minimalne prispevke.

    Sem pač bil besen – zgleda, da so že priviligirani fehtarji v Kozmusovi fehtariji nevarnost zase zavohali. Upam, da upravičeno.

  51. blitz blitz pravi:

    Aja, ne mislim, da je Kozmus ne vem kaj za prepoznavnost Slovenije naredil, a vseeno več, kot Manca Košir. Prepričan sem, da zanjo (razen zasebno) še nihče čez severno in zahodno mejo ni slišal, razen v tržaških butikih, pa še to le po imenu na kreditni kartici.

  52. chef chef pravi:

    Hehe, a a za Manco Košir, da gre? Ni čudno, da si besen. Samo enkrat sem moral poleg nje sedet na koncertu v Gajotu in po tistem bi ji jaz vzel vsakršno penzijo!

  53. Zbigniew pravi:

    Z mnogo mnenji se strinjam. Bi pa še nekaj dodal. Spoštujem napore in uspehe Primoža Kozmusa in drugih športnikov. On je mogoče sedaj v soju žarometov, čez čas bo nekdo drug. Sem pa prepričan, da še večje napore vlaga in jih je Petra Majdič. Pa pustimo to.
    Najbolj bom spoštoval športnika, ki bo rekel, da se ne zavzema samo za športnike ampak za vse Slovence, da bomo lahko migali sebi primerno. Izgradnja neke superduper skakalnice, štadiona… ne koristi vsem oz. jih jahko uporabljajo samo posvečeni. Se samo spomnim, ko smo nekoč hoteli malo brcat na lokalnem nogometnem igrišču pa so nas takoj nagnali, češ da uničujemo travo. Res primeren odnos do nekoga, ki del svojih davčnih obveznosti pušča na tem igrišču. Vendar pustimo to. To je samo malo hujši primer.
    Potrebujemo čim več takšnih objektov, ki jih bomo lahko množično uporabljali kot so: bazeni, kolesarske steze, trim steze… narod potrebuje objekte, kjer se bo lahko rekreiral brez skrbi, da ga bo med dejavnostjo nekdo povozil. To verjetno pri nas še zelo dolgo ne bo mogoče. Trim stez je zelo malo. Še tiste so pa v večini lepo zaraščene ali pa še celo namerno uničene. O kakšni povezavi mest s kolesarskimi cestami pa lahko kar pozabimo. Seveda imeli bomo pa štadion, katerega bo čez nekaj let slavnostno odprl neki tajkun. Porabljeno bo veliko denarja, še več ga bo potrebno za vzdrževanje. Nazadnje se bo pa na njem podilo tistih par obdelovalcev trave.

    Če povzamem: pravi športnik se bo zavzemal za nas vse, da bomo migali in se manj valjali po bolnišnicah zaradi raznoraznih bolezni valjanja pred televizorji.

  54. mica mica pravi:

    no, te izjemne penzije imajo korenine v prejšnjem sistemu. Tudi takrat je raja morala molče sprejemati dejstvo, da so si razni zaslužni prvoborci medsebojno podpisovali “medvojne dosežke” in potem so pričeli prejemati taaaaaakeee pokojnine, da o številkah raje ne bi razpredali.
    Tej “izjemnosti” so sledili umetniki. Čeprav zgodovina dokazuje, da še nobeno umetniško delo ni nastlao na plažah na Maldivih, temveč tedaj, ko so dotični potisnjeni ob zid in morajo zato izliti svojo dušo na papir, v inštrument ali na platno. Mimogrede: tudi med našimi zaslužnimi umetniki bi bilo fajn narediti kakšno raziskavo o tem, koliko so še ustvarjali, ko so enkrat sedeli na zlatih jajcih.
    V času tranzicije so si “zaslužne” plače pričeli deliti raznorazni menangerji in to v takih zneskih (s katerimi so ropali Slovenijo), da so preskrbljeni še njihovi praprapravnuki.
    S svojo pogoltnostjo ne zaostajajo razni vrhovniki v državnih službah. tudi oni si znajo zagotavljati izjemne prihodke.
    V bistvu je bilo le vprašanje časa, kdaj bo še kdo drug hotel pristaviti svoj lonček. OK, tokrat so to športniki in verjetno bo tako (da Turk nekako opraviči svojo razsipnost in preusmeri pozornost drugam), da bodo dobili, kar zahtevajo.
    Hudič bo nastal potem, ko se bodo Slovenci množično vpisovali med – recimo- skakalce in slalomiste, ker bo verjetno že sama prisotnost v kakšnem klubuporok, da bo kaj kapnilo.
    In če sedaj odštejemo vse tiste zajedalce, ki bi radi živeli na naš(moj) račun, potem nas ostane bore malo, ki bomo morali ZANJE delati. Pravzaprav garati. Kajti preživljati drago državo in še cel kup tistih, ki bi radi živeli na naš račun, ne bo lahko…..
    Edino, kar mi ostane je, da se v Sloveniji zgodi kakšno Medžigorje, kakšen čudež, ki nas bo rešil pred potopom.

    PS
    v zakulisju se nekaj šepeče, da bodo svoj lonček pristavgili tudi blogarji, tisti, ki veliko pišejo in objavljajo. Ne glede kaj, saj to-konec koncev-sploh ni važno. Pomembno je, da dosegajo rekorde, ker menijo, da s temi pomembno sooblikujejo medijsko podobo Slovenije, s čimer se (po njihovi zaslugi) ta uvršča v sam vrh EU….
    :-)

  55. 1tastar pravi:

    No, zdaj vidiš, zakaj pišem pod psevdonimom. Da me ne bo nihče mogel po imenu šimfati, ko mi bodo penzijo povišali za dva tisočaka ali tri. :!:

  56. Ponpet pravi:

    tri točke, na kateri temeljijo sanje o renti:

    a) vrhunskost

    b) trud

    c) promocija države

    ***

    ad a): vrhunski šport je eno najbolj nezdravih početij, kar jih je. tako mentalno kot fizično. če je rekreacija nekaj pogojno zdravega, je vrhunski šport njeno popolno nasprotje. vrhunski šport vodi v mentalno otopelost, v pretiran individualizem in nezdravo tekmovalnost, v obsesijo in kompleks večvrednosti. vrhunski športniki s svojim gladiatorstvom, simulirano vojno, “bojem”, “zmagovalci” in “premaganci” dajejo popolnoma napačen zgled vsem ostalim, spodbujajo nasilje, nacionalizem in rasizem.
    vrhunski šport vodi v nasilno preoblikovanje telesa, v trajne poškodbe, v hormonske motnje, v kronične bolezni in prezgodnjo smrt (navadno kmalu po zaključku aktivne kariere, vse več pa je smrti mladih, že pri 23 letih do konca izrabljenih). vrhunski športniki so prisiljeni v nezdravo prehrano, v jemanje različnih dovoljenih in nedovoljenih drog, v kršenje predpisov in zakonov.

    na kratko: vrhunski športnik je mentalno, fizično in socialno pohabljen človek, ki je te svoje pohabljenosti izbral in gojil sam, brez prisile. ne more biti dlje od vrhunskosti. naj dobi rento?

    ad b): drži, vrhunski športnik se v mladosti in v karieri zelo trudi. fizični napori so izjemni, prav tako miselni napori – ki pa so praktično izključno omejeni na premagovanje bolečine in utrujenosti. vsi ostali miselni napori (ter šola in/ali poklic) so popolnoma podrejeni tekmovalnim ciljem, kakršnakoli inteligenca pa je zanemarjena (seveda, vsa čast in spoštovanje tistim redkim, ki vrhunski šport in svoje izjemne dosežke jemljejo kot pot do izjemne izobrazbe).

    na kratko: vrhunski športnik se trudi kot kak livar, nosač ali kopač jarkov; je izjemni fizični delavec v izjemnih pogojih. naj dobi rento?

    ad c): promocija države prek vrhunskega športa je možna, a težko dosegljiva in malo verjetna. če naprimer drži, da kar nekaj ljudi pozna slovenijo zaradi uvrstitve njene nogometne reprezentance na evropsko in svetovno prvenstvo, ter (v obskurnih količinah) zaradi prgišča medalj na največjih tekmovanjih, ostaja dejstvo, da slovenski “vrhunski športnik”, ki je slovenijo najbolj spromoviral, sploh ni bil vrhunski športnik (v današnjem smislu) in promocija ni imela zveze s športom, ampak z zdravjem in dolgoživostjo. vsi vrhunski športniki promovirajo predvsem oz. izključno sebe in svoje sponzorje. nenazadnje tako velevajo pogodbe.

    na kratko: vsi poznamo (kajne?) Gerda Kanterja, ki je svoji državi z osvojitivijo zlate olimpijske medalje v Pekingu (atletika!) naredil nesluteno promocijo. kdor ve brez guglanja, za katero državo gre, si pomoje zasluži državno rento v višini ene gajbe piva na mesec.

    kozmus in kompanija si pa ne.

  57. NoMercy pravi:

    ampak v lepem in okusnem sedenju ima pa dr. M. Košir prav gotovo kakšen rekord, da bi napad na njeno rento z lahkoto obranila.

  58. Rafael pravi:

    Po mojem, cilj Kozmusa ni, da bi osvajalci medalj na najvišjih tekmovanj (OI, SP) po končani karieri uživali in nič delali, ampak, da tisti, ki so že visoko prišli, a jim še nekaj malega manjka, da bi osvajali medalje na OI in SP, spodbudil da gredo na to pot, ne pa vse pustijo vse na pol poti in gredo na sigurno, to se reče študirat ali v službo. Tisto malo zgleda še pet let peklenskega dela in železne discipline. Imam občutek, da se je Kozmus malo napačno lotil zadeve,premalo diplomatski, proti sebi je dobil delavce, a to je na mlin najvišjem športnim (političnem ) funkcionarjem s tovarišem Kocjančičem na čelu. To smatram za njegovo napako, a on tak je, brez ovinkarjenja. Je pa veliko zastavil in če ga bodo funkcionarji pohodili, bo jutri res pozabljen in izgubljen za Slovenijo. Lahko bi pa bil tiho in koristil tiste ugodnosti, drobtinice, glede na olimpijsko medaljo, a on pač ni tak. Kaj pa pravzaprav dobi Slovenija od takih športnikov, osvajalcev medalj. Veliko. To so pogruntali in na vzhodu in na zahodu. Dvig vrednosti neke nacije, države. Dvig notranje samozavesti in ravno to Slovenija trenutno najbolj potrebuje (imamo glede na preteklost še vedno hlapčevstvo v podzavesti). Da verjamemo v sebe. Sedaj, ko smo se osamoosvojili, da gremo s večjimi koraki naprej, ne da obstanemo na mestu, kot zgleda, da se nam to trenutno res dogaja. Za Kozmusa se pa drugače nič ni treba bati, on je sposoben bilo kateri posel dobro opraviti, sploh pristop do vsake stvari je in bo imel vrhunski, tudi če gre jutri kaj drugega delati. Za njegovo rento bi Slovenijo stalo trikratno potovanje Turka v Bosno. Dobesedno drobiž, a Slovenci bi dobili neverjetno samozavest, če bi imeli še nekaj olimpijskih prvakov. To pa je cena, ki se ne more nikoli dovolj plačati, kajti za vse vloženo se nekemu narodu stokrat povrne. Kozmus je v situaciji in bi rad vsaj približno toliko dobil kot zelo povprečen nogometaš iz juga, ki igra v 1. SLO ligi, ki jih sponzorirajo firme (tudi državne), kjer delavci dobijo caa 500€ na mesec, a mora plačati za svojega otroka, če se hoče ukvarjati s športom, če sploh pride na terene (dvorane), kajti udarne termine zasedajo profesionalni rekreativci iz juga in nekaj procentov Slovencev. Ja red bo potrebno narediti pri nas celi črti. Pravih prav vrhunskih športnikov Slovencev je pa zelo malo.
    Da ne govorimo, koliko jih imamo v elitnih športov, ki so udarni na OI. Prvi teden plavanje, drugi teden pa atletika, ki je pa je daleč naj v vseh pogledih šport v svetu. In če si tu v vrhu, potem pa res nekaj pomeniš.

  59. medek pravi:

    Ne se dopingirat :)

  60. Okapi pravi:

    >nobeno umetniško delo ni nastlao na plažah na Maldivih

    No ja, sem mislil, da smo že prerasli zgodbice o ubogih trpečih umetnikih. Ko smo pa že ravno pri plažah, Gauguin je na primer kar precej umetnin naslikal na Tahitiju in tam okoli. Verjetno je zraven hudo trpel.

    O.

  61. OMG pravi:

    In renti nasprotuje falirani režiser, ki ne zmore posneti celovečerca, ako mu država ne financira 95% filma… LOL.

  62. Rak pravi:

    Okapi, pa še hudo bolezen je staknil. :evil:

  63. kor pravi:

    Preberite si kategoriziranje in definiranje športmih statusov…

    http://www.olympic.si/

    Še nekaj, po mojem mnenju Slovenija slabo skrbi za razvoj športa, športnikov in udejstvovanja množic v športu. Še slabše, mislim, da je šport v Sloveniji na zaskrbljajoči točki ( če gledamo statistično ). Tako malo nas je, pa klub temu dosegamo tudi vrhunske uspehe.

    Nekoč me je nek igralec na Ep vprašal koliko registriranih aktivnih igralcev naše panoge imamo v Sloveniji, pa sem mu postregel z podatkom, okoli 150. Bil je vidno šokiran. Pa vam se je uspelo prebiti med najboljših 10. Noro, kapo dol ! – je bil njegov komentar.

    Samo predstavljajte si, kakšne uspehe bi želi, če bi namenili športu samo polovico sredstev, ki mu ga namenja sosednja Hrvaška.

    Šport je promotor #1, še posebej, če je država turistično naravnana…tisti, ki trdite nasprotno, žal, nimate pojma o čem govorite. Šport ni samo brezglavo tekanje gor in dol, zadaj stojijo širši interesi in učinki…

  64. Karlo pravi:

    Kor, ne nakladaj. Širši interesi in učinki za koga? Za sponzorje, katerih logotipi se pojavljajo v tv prenosih, televizijske hiše, ki šport prenašajo, športnike, ki z njim služijo. Osli, ki športe gledajo, in so po možnosti še navijači, imajo od vsega skupaj kratkotrajno zadovoljstvo ob dejanjih, katerih sami niso sposobni, in hiter fiks plemenske zarukanosti, ostali pa moramo to sranje prenašati. Višek svinjarije pa je to, da za vse skupaj še plačujemo (pa magari malo). S svojo športno panogo se ukvarjaš zase, ne zame. Ne vem, zakaj bi ti jo moral financirati. To, da je šport promocija, pa je čista pravljica. Največa promocija, ki jo je Slovenija fasala v zadnjih letih, je bilo odprtje easyjetovih linij na Brniku.

  65. osamosvojitelj pravi:

    Že itak so se mi smilili vsi tisti, ki so vložili enako naporov in časa in vedno za las ali tudi prst izpadejo iz reprezentance, zato sem proti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !