Pahorjev avtogol
Sobota, 18. oktober 2008Bodoči mandatar Borut Pahor bi lahko bil kdaj tudi tiho, ne pa da že vnaprej obljublja nekaj, kar ni v skladu s spremembami, ki jih napoveduje. Njegova podpora večnemu zunanjemu ministru g. Dimitriju Ruplu je klasičen primer političnega kadrovanja po principu “zaslug za narod” oziroma — po Ruplovo — “za osamosvojitev”.
Borut Pahor bi lahko to vprašanje mirno preslišal. Lahko bi se izognil komentiranju ali pa bi preprosto prepustil odločitev predsedniku države, ki bo v končni fazi podpisal morebitno Ruplovo imenovanje na ambasadorsko mesto na Dunaju. Toda vsem všečni Pahor ne more iz svoje kože in tudi tokrat kaže svoj stil vladanja, ki naj bi zadovoljil tako opozicijo kot svoje bodoče koalicijske partnerje.
Toda pazite! Paradoksalno je, da bo imenovanje g. Rupla na ambasadorsko mesto v Avstriji največ preglavic prineslo ravno Pahorjevemu bodočemu zunanjemu ministru.
Če bo na stolček zasedla mlada Katarina Kresal, dam roko v ogenj, da ne bo minilo niti nekaj mesecev, ko se bo Dimitrij prvič oglasil in ji solil pamet. V to trditev sem prepričan, to se ne bi zgodilo prvič. Spomnimo se samo, kako je minister Rupel kot takratni ambasador v ZDA solil pamet zunanjemu ministru Frlecu — in to preko časopisov.
Če bo zunanji minister postal g. Ivo Vajgl, pa lahko pričakujemo pravo vojno. Že njuno predvolilno soočenje je bilo najbolj vroč spopad v predvolilni kampanji. Še več! Po zaslugi soočenja je bil Vajgl gladko izbran za poslanca v svoji volilni enoti Maribor. Da to drži, vam moram povedati, da sem to izvedel kar neposredno od samega Vajgla, saj so mu v Mariboru baje navdušeni volilci eden za drugim čestitali, kako uspešno je sesul v oddaji Rupla.
Tretjič ima Dimitrij Rupel izrazito slabe odnose s slovensko manjšino v Avstriji. Z avstrijsko vlado se je dogovarjal za hrbtom koroških Slovencev in na njihovo škodo. Pahorjeva podpora Ruplu je nerodna zadeva, saj z imenovanjem, oziroma strinjanjem o primernosti kandidata zamejcem sporoča,, da se požvižga na njihov status. Čeprav dvomim, da je bil to Pahorjev namen, se vendar mora zavedati, kakšne signale pušča sonarodnjakom kot bodoči mandatar.
Četrtič: Rupel ni podpiral financiranja študentskega doma Korotan na Dunaju. Dosedanja ugibanja novinarjev so se izkazala kot točna, saj je že več mesecev v medijih krožila informacija, da si minister Rupel čuva ambasadorski stolček na Dunaju. Doslej sicer nepreverjena informacija, da naj bi denar za Korotan bil namenjem nakupu nove nepremičnine na Dunaju za potrebe zunanjega ministrstva, se zdi več kot verjetna. Rupel torej ne le ne ščiti interesov Slovencev v Avstriji, temveč je pripravljen zakockati tudi usodo študirajočih Slovencev na Dunaju.
Naj mi še kdo reče, da je Dimitrij Rupel svetovljan. Ta praksa je znana že iz njegovega ljubljanskega županovanja, ko mu je prvih pet mesecev bila prioriteta obnovitev pisarne na magistratu. Zdaj lahko upravičeno pričakujemo, da bo morebitni ambasador Rupel poskrbel predvsem za svoje udobje na Dunaju.
O drugih Ruplovih kvalitetah ne bi izgubljal besed, a jih je vendar treba osvetlili. Očitno Pahor ni razumel sporočila teh volitev in svojih lastnih obljub o spremembah. Te volitve so bile izrekanje proti Janši in njegovi avtoritarni vladavini, ravno tako kot so bile volitve 2004 izrekanje proti korupciji in klientelizmu LDS. In ravno minister Rupel je bil eden najbolj eksponiranih Janševih vojščakov pri discipliniranju medijev. Kot je bil Branko Grims zadolžen za televizijo, je bil minister Rupel zadolžen za vzpostavljanje izrednih razmer v časopisni hiši Delo. Mar ni bil novinar Matija Grah zamenjan in izgnan iz časopisa ravno zaradi tega, ker je pisal o avstrijski politiki ministra Rupla?
Vse to in še marsikaj so zelo tehtni razlogi, da Pahor razmisli, ali se mu bolj splača podpirati Rupla — ali pa molčati. Kajti molk je včasih zlato.
Objavljeno v Sobota, 18. Oktober, 2008 ob 00:36 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
18. Oktober 2008 ob 00:53
Mora biti pa res grozno, ko se prebudiš, stopiš v kopalnico, iz ogledala pa vate zre Dimitrij Rupel.
18. Oktober 2008 ob 01:06
Prej bi rekel, da so nekateri drugi ljudje narobe razumeli sporočilo volivcev, ki so več kot očitno podprli PAHORJA in ne zgolj obratno zrcalne slike Janševe vladavine.
Nalimo si čiste vode: brez Pahorja bi Janša nedvomno (pa naj se še tako glasno kriči, kakšen diktator je) dobil še en mandat. Zato je vsako soljenje pameti Pahorju brezpredmetno, še posebej, če gre v smeri, da je potrebno narediti totalno čistko med vsemi, ki dišijo po bivši vladi. Točno to se je najbolj očitalo Janši, sedaj pa se Pahorju namiguje iz vseh strani, naj počne isto, seveda z izgovorom, da so vsi, ki so delali pod Janšo, popolno nekompetentni politični povzpetniki.
Ne, to kar se sedaj tako vehementno ponuja Pahorju, kot najbolj potrebno vizijo nove Slovenske politike, ni nobena sprememba, temveč zgolj sprememba vetra, da bi namesto z desne pihal z leve … pihal pa bi še vedno.
Upam, da Pahor ne bo podlegel vsem tem pritiskom in vendarle uspel s svojim načrtom, da vsaj malce zajezi to bedasto politično burjo, ki očitno celo intelektualcem in kulturnikom solzi oči ter megli pogled.
18. Oktober 2008 ob 03:52
Bom kratka in jasna: Dimsija je treba nekam zapakirat. Te meščanske vzvišenosti je dovolj.Že leta in leta samo štempljanje pasoša in nobenih pozitivnih rezultatov.Konvertit brez primere.Nagravžno.
18. Oktober 2008 ob 08:09
[...] Košak, je na svojem blogu objavil zanimivo analizo Pahorjevega strinjanja z Ruplovo kandidaturo za veleposlaniški [...]
18. Oktober 2008 ob 08:54
Ha, ta zgodba z Ruplom je res bizarna. Še zlasti glede na način, kako se je zgodilo – s ponovnim obračanjem po vetru namreč. Rupel se je namreč za svoje imenovanje dogovoril kar z bodočim premierjem (in tu ga Pahor res serje), se potem a seji vlade kar sam predlagal in osuplim soministrom povedal, da je že vse dogovorjeno z bodočim mandatarjem.
Te zgodbi jaz sploh ne bi verjel, če ne bi mediji že predtem objavili novice o dogovoru med njim in Pahorjem.
Kar se pa tiče njegove službe na Dunaju, njegovo imenovanje predvsem ne bo prineslo kakšne večje spremembe, ne na slabše in ne na boljše. Z našo ambasado sem namreč imel opravka, ko sem živel na Dunaju in lahko samo rečem, da je med vsemi slabimi izkušnjami, ki sem jih v življenju imel s slovenskimi organi kjerkoli, moja izkušnja z dunajske ambasade brez konkurence najslabša. Neprijazni in skrajno arogantni uslužbenci, ki so sami sebi namen in moramo biti davkoplačevalci srečni, da smemo zanje plačevati.
Torej – morda ima Rupel res slabe odnose z manjšino – ne vem pa, če je bilo doslej kaj bolje – tudi manjšinci so med seboj skregani, zato to niti ni čudno.
Kar pa se tiče Kresalove – se bojim, da v primeru, da bo postala zunanja ministrica, ne bo dobivala lekcij samo o Rupla – gospa je namreč v pred- in povolilnem času namreč demonstrirala najbolj akutno pomanjkanje politične in človeške spretnosti (če na se zelo prijazno izrazim), čisto v slogu najbolj bizarnih posameznikov iz Janševe SDS. Če je lahko oni zunanja ministrica, je lahko prihodnji zunanji minister tudi Grims, in v taki druščini je potem Rupel itak car. Kakršenkoli kaliber že je.
Je pa Pahorjeva vloga v tej zgodbi bolj zaskrbljujoča kot vzorec za nadaljnje vladanje. Le kako si gospod predstavlja vladanje, če bo poskusil vedno vsakemu ustreči? No, saj se to že kaže v neskončno trajajočih koalicijskih pogajanjih (med kao sorodnimi strankami).
18. Oktober 2008 ob 09:09
Pahor bo podlegel vsem kolegom.Takšen pač je.Rad ima udobje. Ceno bomo plačali pa državljani.Pahor ne bo mogel iz začaranega kroga, razen s pobegom v predčasne volitve.A nihče se ne bo želel odpovedati udobju.Ceno bomo plačali pa državljani, ki tudi sami podlegamo všečnim.
Ustvarjamo deželo swingerjev.
18. Oktober 2008 ob 09:31
se popolnoma strinjam z napisanim. pustimo ob strani dejstvo, da je rupel očiten oportunist, ki mu gre predvsem za lastno korist in mu ta vaja, seveda ob podpori politične elite, vedno znova uspeva. tu gre predvsem za kredibilnost “vrednot”, s katerimi je bivša opozicija na volitvah zmagala. očitno je bila to spet le politična farsa. rupel je očitno večen, kot je očitno večno tudi politikanstvo v slovenskem prostoru. borut pahor je očitno že zelo zgodaj začel delati na tem, da bo čez 4 leta rupel spet minister za zunanje zadeve. moj glas je že izgubil, pa niti mandatar še ni postal. spremembe my ass.
18. Oktober 2008 ob 10:00
Tut za Matjaža Keka smo vsi govorili da že zgleda tko da naša nogomezna reprezentanca ne bo nč nardila, brez barve , vonja in okusa, pa naši le kvalitetno igrajo danes, mogoče lahko pustimo Pahorju da ujame dober veter in napne jadra pa da vidimo kam pridemo!?
Kitični komentarji so pozitivni le takrat kadar ne zlivamo lastne neizpete gnojnice in svojega lastnega nezadovoljsva! predvsem leti to na komentarje pod tekstom!
Rupel pa itak, lahko ga je sram, da se sploh še potika v politiki, ker niti ni prišel v parlament!? Lekdo bi ga volil
18. Oktober 2008 ob 10:12
Se strinjam z napisanim. Politične čistke gor ali dol, Rupelj je nepriljubljen pri državljanih, pri izseljencih, pri naših in tujih politikih…dela slabo delo je konflikten in očitno oportunističen, pa je še vedno tuakj. kot Freddy Cruger ali kaj je že bil, že stokrat zaboden, pa se vedno znova vzdigne. Vse skupaj spominja na nočno moro!
18. Oktober 2008 ob 11:44
AK – glede na to da sem ti v preteklosti na tvoje politične komentarje marsikaj očital, te moram sedaj pohvaliti. Seveda z malo zlobe. Je članek zrasel na tvojem zelniku? Če je, potem hitro napreduješ na političnem področju in ti čestitam.
Pahor naj se “losa” naivne poštenosti, če hoče uspeti. Najbolj nevarni so mu lastni. Da pa v politiki brez kravjih kupčij ne gre, je pa dejstvo, ki ga lahko obsojamo kolikor hočemo, iztrebili ga ne bomo. O tem odločajo pač politiki, ne mi.
Moja mnenja o g. Ruplu so deljena. Sledim ga že od takrat, ko se je že šel desidenta. Napravil je marsikaj dobrega za državo, seveda največ zase. Je pa velikokrat s hrbtom podrl, kar je z glavo naredil. Da bo kaj izboljšal za Slovence na Koroškem, ne verjamem, tako kot drugim ne, še najmanj Korošcem samim. Tipični slovenski sindrom jih razdvaja. Temu, kar so udejanili Nemci na Južnotirolskem v Italiji, tudi približno niso blizu. Prevelika servilnost ji obvladuje. Me pa to boli. Moje korenine so tam blizu.
18. Oktober 2008 ob 16:17
Andrej, s tvojim mnenjem o Ruplu se povsem strinjam. Za Katarino Kresal pa resnično ne vem, koliko ima ona sposobnosti za zunanjo ministrico, tako da, kot je zgoraj že blitz zapisal, lahko dobi veliko lekcij še od kod drugod, ne samo od tečnega veleposlanika na Dunaju.
Ne morem se strinjati s tem, da Pahor ni razumel sporočila teh volitev. Kakor sem jih sam razumel, in mogoče sem v manjšini, so bile to volitve proti politiki, kakršno je izvajal Janša v preteklih letih in zdaj bi bilo res narobe, če bi se Pahor obnašal enako. Dvomim, da je kdo, ki verjame, da bo Pahorju uspelo popolnoma zajeziti apetite vseh tistih, ki bodo neumorno pritiskali nanj, da naj zamenja vse kar leze in gre in je kdaj podpiralo Janšo, upravičeno pa je pričakovati, da bo vsaj malo izboljšal razmere.
Imaš pa prav, da bi Pahor v tem primeru lahko bil lepo tiho ali pa bi izjavil, da za zdaj še ne more o ničemer odločati in ničesar obljubljati in bi ta komedija šla mimo njega.
18. Oktober 2008 ob 17:27
če bi šel Rupel na to delovno mesto na Dunaj, bi bila to pač nevihta z morebitno točo, a če bi postala kresalova zunanja ministrica- ob vsem, kar smo državljani v predvolilnem času lahko spremljali, bi pa to bil smrtnonosni tornado za našo državo.
18. Oktober 2008 ob 17:53
Če bo Pahor podpiral in ne obsojal politikov kot je Dimitrij Rupel iz Butal ne bo mogel narediti Slovenije. Izgleda da bomo še najmanj štiri leta Butalci, vendar tokrat po zaslugi Pahorja in ne Janše. Kaj smo potem spremenili? Pahor izgleda ne razume socialdemokratskih gesel in niti sebe ne, ko je pred volitvami jasno in glasno govoril, da je čas za spremembe. Dobil je volitve, ne vem pa , če je mislil resno.
18. Oktober 2008 ob 18:08
Med vsemi grehi si pa pozabil glavnega: Marjetico
Kako ponosna bo, ko se bo po Dunaju vozila s službenim avtom s tablico CD
18. Oktober 2008 ob 20:13
Rupel je bil sramota za Ljubljano ko je bil župan in sramota za Slovenijo,ko je bil zunanji minister .Bil je eden izmed “prestopnikov” ,ki je stranke menjal točno tako, kot je kazalo njegovim osebnim interesom. Žal slovenska ustava dopušča da strankarsko postavljeni funkcionarji in poslanci ohranijo svoj mandat čeprav so bili izvoljeni na strankarski listi in ne osebno.
19. Oktober 2008 ob 19:45
Dragi moji, vse, kar ste napisali o Ruplu slabega, drži.
Na žalost pa drži tudi, da Rupel FORMALNO izpolnjuje vse pogoje za ambasadorsko mesto na Dunaju. In če hoče Pahor dokazati, da se drži obvezujoče črke na papirju, imenovanju Rupla iz FORMALNIH razlogov ne sme nasprotovati, iz OSTALIH razlogov pa ne more!
Vse to, kar smo napisali o Ruplu zgoraj, lahko namreč napišemo mi na blogu. Pahor se (lahko) s tem povsem strinja, vendar takšnih argumentov proti Ruplobemu imenovanju ne more nikjer navesti. Žal.
Še vedno upam, da se bo našel kakšen – legalen – razlog, da nam ne bo treba gledati Rupla kot ambadasorja kjerkoli, in njegove dražestne M. in njenih klobukov tudi ne.
19. Oktober 2008 ob 21:47
Spoštovani,
končno nekdo, ki kritično in neodvisno pove, kaj je najbolj problematično kadrovanje zadnjih dni.
Dovolj imam že vseh teh, ki govorijo, da naša Katarina ni sposobna za zunanjo ministrico, ki zanemarjajo bogate izkušnje Lahovnika s socialo, ki natolcujejo, da želi biti Gregor nadminister brez listnice, ki pozabljajo kako uspešno je Zalar popolnoma odpravil sodne zaostanke kot predsednik sodišča v Ljubljani, ki pravijo, da ni prav, da bi bil Karel lahko katerikoli minister, le tisti za obrambo ne in ki pravijo, da Pahor ni pravi za predsednika vlade, saj naj ne bi bil dovolj sposoben . Ne on je pravi, pa če prav govorijo, da gre z LDS in Zares in ne z Janšo, samo zaradi nekih slik (če deželni glavar prenese tako opravljanje, bo pa tudi dragi Borut)
Bravo, gospod Košak, končno je nekdo trezno in neodvisno povedal, kar je treba. Dovolj je teh janšistov (saj se tako reče ,ne?), zbrišimo jih s prizorišča.
Lep pozdrav.
P
20. Oktober 2008 ob 08:44
Ali ipak ga je folk takrat izvolu za župana, pa potem še Viko, pa potem še Danico, pa potem Zokija….
Ljubljančani so največji kreteni…
20. Oktober 2008 ob 12:20
@olna,
s tem, kar ti pišeš se ne morem strinjat. tu gre po moje za politično kulturo. to, da nekdo izpolnjuje formalne pogoje še ne pomeni, da je primeren kandidat, kaj šele da je najboljši možen. problem je tu to, da gre v tej zadevi za očitno kadriranje po politični liniji, skratka za politični klientelizem. od pahorja bi pričakoval, da to obsodi, če stvari ne more preprečit. vsi poznamo delo ministra rupla v zadnjem mandatu, ki ga je težko oceniti kot dobro. samo spomnimo se številnih afer od prisluškovanja ter vdora v zasebnost zaposlenih na ministrstvu, ki ga vodi rupel, pa njegov problematičen odnos do medijev, pa o kadrovanju, zaradi katerega je prišel navzkriž celo z virantom, ki je očitno dovolj pokončen, da na nepravilnosti opozarja tudi med “svojimi”. pa izjave, ki so še poslabšale odnose s hrvaško, kaj šele, da bi probleme reševale. vse to bi bilo v neki zreli demokraciji celo dovolj za njegov odstop. v sloveniji pa je za to še nagrajen. in če je tak način za pahorja sprejemljiv, potem je zgodba o spremembah pravljica za otroke. ta država ni namenjena temu, da zadovoljuje interesom nekega rupla. in če pahor tega ne more povedat na glas, potem je pač zgolj še en politik, ki ne bo pljuval v lastno skledo.
20. Oktober 2008 ob 15:07
Saj ni res, pa je…
Današnja cvetka ministra Rupla v odprtem pismu predsedniku države; sam nimam “posebnih ambicij ali zahtev in ne potegujem se za noben položaj, sem pa pripravljen, kot doslej in kot sem že večkrat prisegel pred državnim zborom, delovati v korist države, ki sem jo pomagal ustanoviti”.
Mar se Rupel ne poteguje za mesto ambasadorja????
20. Oktober 2008 ob 16:26
to sem tudi jaz opazil in je res bizarno. ampak ne samo to, če obstaja politik, ki se je z osamosvojitvijo res okoristil, potem je to v največji meri, po moje, prav rupel. ker je res svetovni podvig, da se ne poteguješ za noben položaj, da nimaš niti ambicij niti zahtev a ti vseeno uspe dobiti šest mandatov ministra, veleposlaniški položaj, pa še biti župan ljubljane, tako mimogrede. tip je res skromen, ni kaj.
20. Oktober 2008 ob 16:48
Ma sej Rupel je poln cvetk. Kako se je hvalil ko so Tomaža Humarja rešili… in to po vseh igricah v zakulisju.
Kar me najbolj fascinira je pa dejstvo da ni človeka na tem planetu, ki bi zanj dal roko v ogenj. Ma kaj roko v ogenj, eno objektivno pohvalo.
Vsi blogerji se lahko deremo: cesar je gol, a Rupsi odgovarja: ne vidite dobro
)
20. Oktober 2008 ob 18:24
Ampak pri Pahorjevem avtogolu ne gre samo za Rupla.
Pravi avtogol je zabil že, ko je rekel, da z Janšo pa nikoli v koalicijo. Zdaj ga pa z ene strani jebeta Kresalka in Golobič, ki bi najrajši pobrala najmanj pol ministrstev, z druge Erjavec, ki hoče biti obrambni minister samo zato, da ne bi kdo drug brskal po Patrijah. Bogi Pahor! Saj mu bo ostalo samo premierstvo, Gaspari in en ali dva ministra!
Jaz bi na njegovem mestu obvestil Türka, naj razpiše nove volitve, pred katerimi bi pod prisego obljubil, da bom držal gobec.
Osebno menim, da bi Sloveniji v trenutni situaciji ustrezala samo velika koalicija med SD in SDS, BREZ PRIVESKOV: Zares, LDS, DeSUS, SLS, SNS
20. Oktober 2008 ob 20:09
Dragi moji, še vedno ne kapirate.
Tako Pahor kot Ivo Vajgl, ki menda čisto zares nista Ruplova oboževalca, sta izjavila, da Rupel izpolnjuje formalne pogoje za ambasadorstvo in da je problematičen samo način njegovega imenovanja (v zadnjih vzdihljajih stare vlade).
OK, Pahor mora paziti, kaj dela in govori. Drugače je z Vajglom, ki je Rupla v soočenju tako sesul, da bi se taisti moral v zemljo vdreti od sramu. Očitno pa tudi Vajgl, ki ni naiven, ne najde načina, kako preprečiti, da bo Rupel grel svojo rit kot veleposlanik. Čeprav sama najbolj upam, da se bo pojavila dobra vila s čarobno paličico in naredila čudež, da Rupel ne bo grel svoje riti kot veleposlanik.
20. Oktober 2008 ob 20:15
Olna
Po pismu g Rupla predsedniku države je jasno, da tudi zaradi pisanja Rupel ni primeren. Celotno pismo si lahko ogledaš na vest.si. Rupel v pismu Turku celo grozi??? Skrajni čas je da Rupel vsaj za 4 leta izgine iz tega ministrstva, da bomo vsaj enkrat imeli šanso videti, kako lahko poteka diplomacija brez Rupla.
20. Oktober 2008 ob 20:27
@AK – to šanso smo že spoznali pred Ruplom. Samo tega ne več. Kljub vsemu je po mojem za predhodnike Rupel profesor. Želim si samo takega zunanjca, ki mu bo res prvi interes dobrobit Slovenije, ne osebni, ne partijski, ne božji. Rupel naj si pa malo odpočije od viharnega življenja, pa napiše kak spomin, z vsemi detalji seveda.
20. Oktober 2008 ob 21:36
Dragi Andrej.
JAZ se popolnoma strinjam s TEBOJ. Vendar ne ti ne jaz (žal) ne moreva v tej zadevi storiti nič, vsaj nič konkretnega. Seveda sem Ruplovo pismo prebrala, že s tem, da ga je napisal, se je – v naših očeh – diskvalificiral. Ampak v NAŠIH, in to nam spet nič ne pomaga!
Žal mora (in hoče) predsednik Tuerk delovati v skladu z veljavnimi pravili. Je imela bivša vlada pravico imenovati Rupla? Če je odgovor da, debat ne more biti več. Oziroma debatiramo lahko do nezavesti in ne bomo ničesar spremenili.
Nekdo mi je prejle pripovedoval o članku v Večeru, kjer naj bi novinar dokazoval, da Rupel ne izpolnjuje formalnih pogojev zaradi svojega statusa sedaj in v preteklosti – gre za določeno število let kot javni uslužbenec in funkcionar – podrobnosti ne vem, ampak morda bo tu rešilna bilka? (Upanje umre zadnje).
21. Oktober 2008 ob 07:59
Živel Rupel
Edini spomin na našo slavno preteklost (čeprav se je takrat z Marjetico skrival na Koroškem)
23. Oktober 2008 ob 02:46
…pa dejmo mal počakat da vidmo kako bojo formiral svojo ekipo, nikar takoj po pahorju.. saj ne vemo kako misli zadevo izpeljat.. tisto pismo predsedniku republike je pa tako gnusno da bog pomagi… Mormo pa vedt da jim Pahor nekaj mora pustiti – namreč svoje predvolilne obljube o “necunamiju” ravno ne more požreti – zelo elegantno se je poskušal pahor zmazat s stavkom: “rupel ima, v to nihče ne sme dvomiti, dovoljšne reference za veleposlanika…”! Glede na neokusno pismu predsedniku RS bi ga pa mirno lahko odsekal z bitke za veleposlaniško mesto – nenazadnje je take vrste pismo izvajanje pritiska na državno inštitucijo!!!
24. November 2008 ob 12:12
Najbolja bi bila za veleposlanika mama Strojanovih,ker ima povsot sorodnike in poznanstva