Rupnil sem ga
Ponedeljek, 7. julij 2008Resnično bi Slovenci morali izumiti kakšno novo besedo za vse tisto klobasanje, ki ga slišimo iz ust našega večnega zunanjega ministra. „Ruplovanje“, bi bila kar pravšnja. Prav neverjetno je, da vsakič ko minister Rupel spregovori, blekne kakšno tako, da mu niti najbolj naivni in zagreti desničarski volilci po mili volji, ne morejo verjeti. In ena od teh cvetk je tudi spodnja, ki jo je podal za desničarski Reporter:
„v naših čudaških medijskih razmerah, je blog- vsaj za ljudi mojega kova-očitno edina možnost za objavljanje necenzuriranih sporočil“
No sedaj pa res več ne vem ali sva z ministrom Ruplom v isti deželi ali pa je gospod že popolnoma izgubil stik z realnostjo. Takšno pisanje bi pripisal kakšnemu disidentu v izrazito totalitarnem režimu, kjer mu ne objavijo niti pesmice - oziroma vestice, da sploh obstaja. Pripisal bi jo tudi kakšnemu opozicijskemu voditelju v Belorusiji, kjer režim preprosto ne objavlja nasprotnih mnenj od vladajočega režima. Pripisal bi jo lahko tudi kakšnemu ubežniku, ki je pravkar zbežal iz nevarne vojaške diktature. Nikakor jo pa ne morem pripisati zunanjemu ministru Slovenije-države, ki je še pred dobrim tednom dni predsedovala skupnosti vseh svobodnih držav Evrope.
Pa iz koga tokrat notranji minister brije norca? Mar omenjeni gospod nima celotnega aparata zunanjega ministrstva, da lahko noč in dan sporoča v javnost, kar se mu pač zahoče, oziroma zapiše? Kdo vendar tako cenzura zunanjega ministra? Naj nam gospod, ki veselo služi svojo plačo zunanjega ministra tole vsaj malo razloži? Ali mogoče njegove tiskovne konferenco morebiti kdo bojkotira? Ali nam lahko postreže s karšnim koli dokazom, kdaj so ga in kje cenzurirali, oziroma napačno povzemali?
Vprašanj je kar preveč, a tokrat bi kot bloger, rad izvedel kako je s tem? Pa ne samo kot bloger, marveč tudi kot davkoplačevalec. Mar nam minister Rupel tokrat sporoča, da ga cenzurirajo in da tako rekoč v celotni državi ne more več objavljati in mu ostaja samo še blog?
V Sloveniji že praktično 17 let prenašamo zunanjega ministra, ki ga praktično nihče ne razume. Bodisi ga ne razume narod, Hrvatje njegovih tez nikakor ne razumejo, a bojim se da ga tudi marsikdo v tujini ne razume več. Vsaj Carla del Ponte ga ni razumela in to očitno; ob njegovi izjavi, da bi bilo treba Srbom malce zamižati zaradi izročitve vojnih zločincev. In takrat smo doživeli tudi ta obrat, da se je Dimitrij Rupel ves rdeč v obraz potil v studiju TV Slovenije in vsej javnosti oznanjal, da ga je Carla del Ponte napačno razumela. Napačno? Je mar gospa rahlo neintelegentna, da ne zna iz prosto povedanega stavka, razbrati kaj je Rupel mislil? Podobno bi se lahko vprašali ob omenjeni izjavi.
Sedaj pa se za razliko od Rupla malce zresnimo. Rupel lahko tako rekoč vsak dan skliče tiskovno konferenco in mediji na čelu z državno STA bodo povzeli njegove misli. Rupel lahko ob vsakem času prikoraka na podjamrljeno TV in vsej slovenski javnosti objavi, karkoli se mu pač že zazdi. Dvomim da bi se kdorkoli na TV Slovenija postavil po robu željam zunanjega ministra. Minister Rupel ima med drugim zaposlenih kar nekaj piarovcev, ki veselo lahko sporočajo, kličejo in obveščajo slovensko javnost. Torej minister Rupel ima praktično neskončno možnosti, da njegov glas seže tudi v deveto vas.
Je pa res, da ministru Ruplu več ne objavljajo tedenskih kolumen v časniku Delo. In verjetno se tudi zaradi tega Ruplu zareče, da ga cenzurirajo. O moj bog, kakšna samopašnost. Rupel brez problemov lahko objavlja v Ampaku, ravno tako si kar predstavljam, da mu čisto vsako nebulozo objavijo tudi v Novi Reviji, a glej si ga zlomka, častnik Delo ga ne mara in že smo v nesvobodni družbi, oziroma mediji v Sloveniji so izkrivljeni in poročajo čudno.
Taisti Rupel, je poleg tega da je vlekel ministrsko plačo z vsemi prvilegiji, ki temu pritičejo, namreč veselo vsaj dve leti vsak teden pisal kolumno za časnik Delo. In to za dobrih 400 evrov na tekst. To pomeni, da je poleg osnovne ministrske plače, potegnil na mesec še dodatnih 1600 evrov. Ni malo, ni kaj. In sedaj, ko so mu ta privilegij vzeli, mirno izjavi, da ne more več nikjer objavljati, oziroma da ga povsod cenzurirajo.
Prvič. Od kje ministru ideja, da poleg ministrovanja zahteva od osrednjega časnika v državi, da ga objavlja in zraven še honorira.
Drugič. Od kje ministru ideja, da mora podajati mnenje vseskozi tudi o notranji politiki. Mar ni zaposlen za točno določeno funkcijo in to je zunanja politika in nič več in nič manj. To pa pomeni, da more zastopati slovenske interese navzen in pri tem v to čim manj vpletati naše notranje politične teme. Ne Avstrijci, ne Hrvatje, ne Italijani od zunanjega ministra ne pričakujejo notranjepolitičnih zdrah.
Tretjič. Od kod ta ocena? Je minister vzel kakšno študijo za podlago ali gre zgolj za njegov osebni vtis?
Sedaj pa si predstavljate, da bi nemški zunanji minister v Spiegelu izjavil, da ne more objavljati v Nemčiji, da njegove izjave cenzurirajo in da je medijska pokrajina v Nemčiji čudna. Verjetno bi s takšno izjavo zasejal dvom o sami demokratičnosti Nemčije in nehote sprožil vtis, da se ponovno oživljene metode tretjega rajha. Si predstavljate, da bi ameriški zunanji minister zahteval, da New York Times redno objavlja njegovo kolumno in ga celo honorira? Ne gospoda, tega filma tam ne boste videli. Nehote bi namreč Američani dobili vtis, da administracija vrši neznosen pritisk na New York Times in njegovo pokrivanje zunanje politike.
Je pa vse zgoraj našteto možno le pri gospodu Ruplu. In mi se temu več niti ne čudimo, saj smo tega že vse preveč navajeni. Kako pa je v tujini, pa se lahko samo vprašamo? Si kar predstavljam kakšen vtis zapušča nas zunanji minister in kakšne depeše potujejo s tujih ambasad iz Slovenije. Zasigurno precej čudne?!
Do takrat pa dragi blogerji predlagam; da vsakič ko kdo zapiše kakšno notorično neumnost ali popolnoma nerazumljiv stavek, da začnete uporabljati izraze kot so; da ga je malo „rupnil“, da kaj pa oni „rupljuje“, do kdaj bomo še gledali to „ruplovanje“…ipd.
Objavljeno v Ponedeljek, 7. julij, 2008 ob 18:29 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
7. julij 2008 ob 19:37
Časnik, ne častnik.
7. julij 2008 ob 19:44
v bistvu so te izpeljanke postale zelo popularne. Neikka je patentirala janševizem, ti ruplovanje, moj sodelavec pa “cviklanje”.
kar - po domače rečeno pomeni- da riješ po dreku tam, kjer ga sploh ni
Očitno je, da posamezniki pričenjajo hoditi v zeljo celo samemu Toporišiču.
Jako zanimivo.
7. julij 2008 ob 19:46
Ma Mica, jezik je živ in pri telih naši kljukcih idej ne zmanka. He, he.
7. julij 2008 ob 20:00
Andrej, za spremembo dober komentar, čeprav spet pljuvaš samo po trenutno vladajočih, ki to so in tudi niso. Veliko tudi levih, zadaj vleče niti
p.s. Hrvati so lahko hvaležni, da imamo takšnega zunanjega ministra.
7. julij 2008 ob 20:38
Vsak KORUPEL v tej vladi RUPNE kar hoče, saj za njim stoji in ga bo branil Janšizem!
8. julij 2008 ob 12:28
V stilu JJ ga bom rupnil kar jaz. Veliki trgovci so se o cenah le pogovarjali, niso pa se dogovarjali,tako da bo velika Soršakova akcija služila kot dokaz, da dogovora ni bilo.
8. julij 2008 ob 16:07
Odličen komentar. Upajmo skupaj, da bo septembra naš večni
Ausminister, ne glede na izid volitev dokončno RUPNIL.
Amen.
8. julij 2008 ob 16:42
mal staro ampak še vedno resnično
ČE BRCNEŠ BUSHA V RIT, ZADANEŠ RUPLA V GLAVO
drgač pa Andrej, Rupelček ni vreden besede, to je človek brez hrbtenice
8. julij 2008 ob 19:02
Ah Andrej, saj tega večnega ministra ne boš več rabil dolgo gledati. Še malo, pa se bo odselil z ministrstva.
To že sam dobro ve, zakaj sicer bi si iskal nove službe?
8. julij 2008 ob 19:18
Jap … In … 400 evrov za kolumno???? Šokirana sem. Predvsem zato, ker mi glede na kakovost ni jasno, zakaj. Debakl!
8. julij 2008 ob 20:04
@jin,
ne vem zakaj ampak nekaj mi pravi da ga je Pahor pripravljen vzeti pod svoje okrilje!
8. julij 2008 ob 23:54
Joj Andrej, tole tvojo kolumno sem kopipejstal v Word, kliknil “lastnosti dokumenta” in v zavihku statistika ugotovil, da si potrošil kar 5994 znakov s presledki, da si govoril o dr. Dementni Rupi. Upam, da se zavedaš, da je to najbolj stran vržen čas tvojega življenja. Res namreč ni vredno…..
9. julij 2008 ob 00:33
Gospod Košak, v vašem prispevku ste zagrešili malo morje pravopisnih in drugih napak, zato ga (na hitro popravljenega) še enkrat objavljam.
*****
Slovenci bi resnično morali izumiti kakšno novo besedo za vse tisto klobasanje, ki ga slišimo iz ust našega večnega zunanjega ministra. „Ruplovanje“ bi bila kar pravšnja. Prav neverjetno je, da vsakič, ko minister Rupel spregovori, blekne kakšno tako, da mu niti najbolj naivni in zagreti desničarski volivci po mili volji ne morejo verjeti. In ena od teh cvetk je tudi spodnja, ki jo je podal za desničarski Reporter:
„V naših čudaških medijskih razmerah je blog - vsaj za ljudi mojega kova - očitno edina možnost za objavljanje necenzuriranih sporočil.“
No, sedaj pa res ne vem več, ali sva z ministrom Ruplom v isti deželi ali pa je gospod že popolnoma izgubil stik z realnostjo. Takšno pisanje bi pripisal kakšnemu disidentu v izrazito totalitarnem režimu, kjer mu ne objavijo niti pesmice oziroma vestice, da sploh obstaja. Pripisal bi jo tudi kakšnemu opozicijskemu voditelju v Belorusiji, kjer režim preprosto ne objavlja nasprotnih mnenj. Pripisal bi jo lahko tudi kakšnemu ubežniku, ki je pravkar zbežal iz nevarne vojaške diktature. Nikakor pa je ne morem pripisati zunanjemu ministru Slovenije - države, ki je še pred dobrim tednom dni predsedovala skupnosti vseh svobodnih držav Evrope.
Iz koga tokrat zunanji minister brije norca? Mar omenjeni gospod nima celotnega aparata zunanjega ministrstva, da lahko noč in dan sporoča v javnost, kar se mu pač zahoče oziroma zapiše? Kdo vendar tako cenzurira zunanjega ministra? Naj nam gospod, ki veselo služi svojo ministrsko plačo, vsaj malo razloži. Ali mogoče njegove novinarske konference morebiti kdo bojkotira? Ali nam lahko postreže s kakršnim koli dokazom, kdaj in kje so ga cenzurirali oziroma napačno povzemali?
Vprašanj je kar preveč, a tokrat bi kot bloger rad izvedel, kako je s tem. Pa ne samo kot bloger, marveč tudi kot davkoplačevalec. Mar nam minister Rupel tokrat sporoča, da ga cenzurirajo in da tako rekoč v celotni državi ne more več objavljati in mu ostaja samo še blog?
V Sloveniji že 17 let prenašamo zunanjega ministra, ki ga praktično nihče ne razume. Bodisi ga ne razume narod, Hrvatje njegovih tez nikakor ne razumejo, a bojim se, da ga tudi marsikdo v tujini ne razume več. Vsaj Carla del Ponte ga ni razumela in to očitno; ob njegovi izjavi, da bi bilo treba Srbom malce zamižati zaradi izročitve vojnih zločincev. In takrat smo doživeli tudi ta obrat, da se je Dimitrij Rupel, ves rdeč v obraz, potil v studiu TV Slovenija in vsej javnosti oznanjal, da ga je Carla del Ponte napačno razumela. Napačno? Je mar gospa rahlo neinteligentna, da ne zna iz prosto povedanega stavka razbrati, kaj je Rupel mislil? Podobno bi se lahko vprašali ob omenjeni izjavi.
Sedaj pa se za razliko od Rupla malce zresnimo. Rupel lahko tako rekoč vsak dan skliče novinarsko konferenco in mediji na čelu z državno STA bodo povzeli njegove misli. Rupel lahko ob vsakem času prikoraka na podjarmljeno TV in vsej slovenski javnosti objavi, karkoli se mu pač že zazdi. Dvomim, da bi se kdorkoli na TV Slovenija postavil po robu željam zunanjega ministra. Minister Rupel ima med drugim zaposlenih kar nekaj piarovcev, ki veselo lahko sporočajo, kličejo in obveščajo slovensko javnost. Torej minister Rupel ima praktično neskončno možnosti, da njegov glas seže tudi v deveto vas.
Je pa res, da ministru Ruplu ne objavljajo več tedenskih kolumen v časniku Delo. In verjetno se tudi zaradi tega Ruplu zareče, da ga cenzurirajo. O moj bog, kakšna samopašnost! Rupel lahko brez problemov objavlja v Ampaku, ravno tako si kar predstavljam, da mu čisto vsako nebulozo objavijo tudi v Novi reviji, a glej ga zlomka, časnik Delo ga ne mara in že smo v nesvobodni družbi oziroma mediji v Sloveniji so izkrivljeni in poročajo čudno.
Taisti Rupel je poleg tega, da je vlekel ministrsko plačo z vsemi privilegiji, ki temu pritičejo, namreč veselo vsaj dve leti vsak teden pisal kolumno za časnik Delo. In to za dobrih 400 evrov na tekst. To pomeni, da je poleg osnovne ministrske plače potegnil na mesec še dodatnih 1.600 evrov. Ni malo, ni kaj. In sedaj, ko so mu ta privilegij vzeli, mirno izjavi, da ne more več nikjer objavljati oziroma da ga povsod cenzurirajo.
Prvič. Od kod ministru ideja, da poleg ministrovanja zahteva od osrednjega časnika v državi, da ga objavlja in zraven še honorira?
Drugič. Od kod ministru ideja, da mora podajati mnenje vseskozi tudi o notranji politiki? Mar ni zaposlen za točno določeno funkcijo? To je zunanja politika in nič več in nič manj. To pa pomeni, da mora zastopati slovenske interese navzen in vanje pri tem čim manj vpletati naše notranje politične teme. Ne Avstrijci, ne Hrvatje, ne Italijani od zunanjega ministra ne pričakujejo notranjepolitičnih zdrah.
Tretjič. Od kod ta ocena? Je minister vzel kakšno študijo za podlago ali gre zgolj za njegov osebni vtis?
Sedaj pa si predstavljate, da bi nemški zunanji minister v Spieglu izjavil, da ne more objavljati v Nemčiji, da njegove izjave cenzurirajo in da je tamkajšnja medijska pokrajina čudna. Verjetno bi s takšno izjavo zasejal dvom o sami demokratičnosti Nemčije in nehote sprožil vtis, da so ponovno oživljene metode tretjega rajha. Si predstavljate, da bi ameriški zunanji minister zahteval, da New York Times redno objavlja njegovo kolumno in ga celo honorira? Ne gospoda, tega filma tam ne boste videli. Nehote bi namreč Američani dobili vtis, da administracija vrši neznosen pritisk na New York Times in njegovo pokrivanje zunanje politike.
Je pa vse zgoraj našteto možno le pri gospodu Ruplu. In mi se temu niti ne čudimo več, saj smo tega že vse preveč navajeni. Kako pa je v tujini, se lahko samo vprašamo. Si kar predstavljam, kakšen vtis zapušča naš zunanji minister in kakšne depeše potujejo s tujih ambasad iz Slovenije. Zagotovo precej čudne!?
Do takrat pa, dragi blogerji, predlagam, da vsakič, ko kdo zapiše kakšno notorično neumnost ali popolnoma nerazumljiv stavek, začnete uporabljati izraze: da ga je malo „rupnil“, da kaj pa on „rupljuje“, do kdaj bomo še gledali to „ruplovanje“ … ipd.
*****
Gospod Košak, upam, da niste preveč jezni zaradi mojih popravkov. Seveda dopuščam možnost, da sem prezrl še kakšno pravopisno in slovnično napako. V delno popravljenem besedilu je ostalo še kar nekaj vaših pogostih stilističnih napak, vendar se z njimi zdajle, nekaj čez polnočjo, res ne bi rad ukvarjal.
Želim vam več sreče s slovensko slovnico v prihodnje in še veliko zadovoljnih bralcev!
9. julij 2008 ob 00:55
Naj se opravičim, v naglici sem tudi sam storil eno od pogostih slovničnih napak. V prvi povedi bi moral uporabiti povratno svojilni zaimek (v SVOJEM prispevku).
Se že tolčem po glavi 
9. julij 2008 ob 03:29
Hvala Svit.
9. julij 2008 ob 06:18
vsec mi je beseda “rupniti”..
9. julij 2008 ob 09:34
Rupnil je pregroba beseda za tako (res) finega gospoda. Ker vsakič, ko spregovori, pravzaprav zavije v celofan kukavičje jajce, bi jaz predlagala “zadimil”.
9. julij 2008 ob 10:27
Ja res, naš Dimitrij je pa. Nanj smo pa res lahko ponosni. “Nezmotljiv in popoln”, prepričan sem, da ga takšnega poznajo tudi v tujini (razen v ZDA in satelitih, seveda).
Predvsem pa gre za prototip ali bolje, vrhunskega hi-tech oportunista, za kogar je načelna drža enako abstrakten pojem kakor bi bila mikrovalovka za krapinskega pračloveka.
Čeprav imam rad poletje, komaj čakam jesen.
9. julij 2008 ob 13:21
Mici! reče se Topopišič, ne Toporišič, vprašaj pokojnega Mateja Bora.
9. julij 2008 ob 22:53
Genialno. Za Oskarja.
9. julij 2008 ob 22:54
Glede Toporišiča ima edini realen odnos do njega Klinarjev Stanko. Če kdo sploh bere Delo.
10. julij 2008 ob 09:35
Meni je tudi všeč beseda “rupniti”. Navihano. Malo spominja na besedo “prdniti”.
10. julij 2008 ob 16:32
Višek Ruplanja sem videl danes v parlamentu, ko je JANŠENKO odgovarjal na poslanska vprašanja.
11. julij 2008 ob 09:34
Sinoči sem se vrnil in prebral. Se strinjam v večini navedb. Malo nehigienično je toliko časa se valjati po politični sceni, sploh pa v zunanjepolitični. Res se je medtem marsikaj naučil, o čemer se mu prej še sanjalo ni, ampak manjka izvirnih idej, ki bi problem reševale, ne odlagale, v Ruplovih potezah celo še bolj zakomplicirale. Osnovno pravilo pri reševanju problemov veleva, da problem najprej pripoznaš, šele nato po skrbnih analizah možnih rešitev ukrepaš. Pri reševanju zunanje političnih problemov Slovenije postaja že pravilo, da se zaplezamo, ker ne znamo reševati. Če samo pomislim, kdo vse je že bil slovenski zunanji minister, za kozlat.
Ko v športu neka zvezda predolgo dominira na igrišču, mladi talenti zakrnijo. Ni v politiki čisto nič drugače, pa naj gre za Rupla, Janšo, Pahorja, Potrča in ostalo večno politično (politikantsko) gardo.
11. julij 2008 ob 15:44
Pa pravzaprav, zakaj je on zunanji minister, a ne eden od vas?
Ste prepametni za to funkcijo ali je grozdje previsoko in pretrpko ?
Volitve so v jeseni in vi boste uspeli in Slovenija bo raj na svetu.
12. julij 2008 ob 15:35
Rupel reče “naši hrvaški prijatelji”, oni ga pa za jajca potegnejo