Po uporabi zavrzi
Četrtek, 29. maj 2008Kako dolg je rok trajanja urednikov in novinarjev? Če smo včasih uredniške mandate šteli v letih, v nekaterih primerih celo desetletje, je danes rok uporabe trajanja par mesecev. Zadnja napoved zamenjave Janeza Markeša, odgovornega urednika Dela, je še en primer te teze.
Zadnjič je Matjaž Gantar na okrogli mizi o lastništvu medijev brez kančka zadrege hladnokrvno razložil, da so si novinarji v marsičem sami krivi za nastali položaj, “saj so prodajali delnice na račun novih avtomobilov”. Pa še res je. Novinarji, ki so se še pred leti predstavljali kot četrta veja oblasti, so danes postavljeni v položaj navadne najemniške sile oziroma mezdnih delavcev. Seveda, lepo se je bilo sončiti v slavi. Posebej opazno je to bilo pri televizijskih poročevalkah, ki so kar žarele od pomembnosti, ko so se javljale v poročila. Danes lahko samo kislo gledajo in molijo boga, da jih kdo ne vrže iz službe ali degradira. Pa tako lepo so znale navijati za točno določene politike! In kako pomembne so se počutile, ko so mislile, da krojijo usodo naroda! Zdaj vidimo, kam pripelje pomanjkanje distance do lastnega početja.
Še slabše se godi časopisom, ki so dobili domače lastnike. Ti so nedvoumno pokazali, da se na uredniško avtonomijo kratko-malo požvižgajo, saj pričakujejo zgolj to, da bodo njihovi novinarji pisali njim všečno. Saj zato so jih vendar kupili? Danes si lahko vsi časopisi zgolj želijo, da bi bili v tujih rokah, ne pa v pesteh domačih lastnikov.
Sicer pa je novinarska srenja — tako kot politika — razcepljena na leve in desne. Da bi bila stvar še hujša, se tudi pri najpreprostejših zadevah ne strinjajo. S političnega dežja so padli pod kap lastnikov. Če bi se novinarji in njihova društva bolj jasno zavzeli recimo za desno Vido Petrovčič in za levega Milharčiča, ob prevzemu Dela in podržavljenju televizije, pri koncentraciji medijev v rokah enega pivovarja, bi bilo danes vse lažje in bi ohranili čiste roke pred javnostjo. Tudi zato javnost danes ne stoji za njimi, saj težko pričakuje, da bo bivši Magovec Markeš, ki je zamenjal stran in pri tem na vse pretege zagovarjal novodobne lastnike, sposoben koga prepričati, da je deloval avtonomno. Bil je avtonomen za svojo novo plačico, za novega gospodarja — a ne prav za dolgo. Ko je svoj posel opravil, ga bo gospodar odrvrgel.
Poglejmo samo, koliko Delovih odgovornih urednikov je bilo zamenjanih na Delu v zadnjih letih: Meršol, Košir, Jančič, Markeš — in prištejmo k temu še urednika Sobotne priloge Lorencija in Milharčiča —, pa tudi predsednikov uprav: Apih, Perovič, Slivnik. Glede tega je precej bolj neodvisni Dnevnik precej na boljšem, da o Financah niti ne govorim. Kdo bo naslednji? Tako kot politikov tudi lastnikov časopisa kvaliteta pisanja prav nič ne zanima — očitno pa niti zaslužek ne. Zanje je pomembno samo všečno pisanje in medijski vpliv. Zatorej, spoštovana gospôda novinarska! Skrajni čas je, da resno premislite o nastalem položaju in se vsaj toliko zberete, da ugotovite, katere so vaše skupne točke. Če ne, bo vaše delo vredno približno toliko kot papirnati robčki, ki jih po uporabi zavržemo.
Objavljeno v Četrtek, 29. maj, 2008 ob 20:52 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
29. maj 2008 ob 21:07
29. maj 2008 ob 21:54
Končno si tudi ti priznal, da novinarji NE poročajo korektno in delajo za svoje tajkunsko politične lastnike in ne za ljudstvo, ki mu poročajo.
Novinarji so zagotovo četrta veja oblasti in z njihovo pomočjo se je izpeljala divja privatizacija, kot dejansko največji projekt slovenske osamosvojitvene politike.
Bravo, dober prispevek.
29. maj 2008 ob 22:05
Ma kaj sem priznal Pelko? O novinarjih sem pisal vseskozi na blogih. Marsikaj bi sami lahko uredili ali pa bili vsaj v nekaterih točkah solidarni, pa niso. Kot ceh so pogrnili in še porumeneli. Sedaj bo zelo težko spravit stvari v neko normalno razmerje. Boško Šrot je že slovenski Murdoch. Prav zanimajo me odzivi na markepev odstop. Jančič je že ves zadržan, kaj bojo rekli bivši Magovci; ali bojo privoščljivo ploskali ali pa se bodo zamislili, saj jih lahko nekdo naivno zopet kupi in pometa z njimi. Ali pa lastnik preprosto zamenja politično barvo. NOVINARSKA AVTONOM IJA BO POČASI SAMO ŠE BLED SPOMIN…
29. maj 2008 ob 22:16
Andrej. Med vrsticami sem tako prebral. Če nisi tako mislil, se opravičujem! Koliko sem jaz čutil, se bivši Magovci Markešu privoščljivo smejijo, ker jim je ob menjavi uredniške politike zarinil nož v hrbet. No ja, tako berem, drugače pa nimam pojma, ker se ne gibljem v teh krogih.
29. maj 2008 ob 23:37
Avtonomije ne bo več, brali bomo samo še pamflete ideoloških spreobrnjencev in ohlapnih kritikov nečesa, ker je tako dovolj daleč od nas. Poročila stanja me ne zanimajo, to znam sam, hvaljenje “naših/vaših” me ne zanima, sem slišal že pred majem 1980 in se ponavlja, zdrava kmečka pamet in mestni intelektualci so drekec-pekec - torej kaj ostane velikim? Berlin, Hannover, Pariz, San Francisco, Salt Lake City. Lahko da še kaj več, pa še ne vem.
30. maj 2008 ob 04:04
Maga sicer nisem bral,
zato sem se pa ob zadnjem pompu šele sedaj podrobneje spoznal s slavnimai; Kršinarjem in Šurlo.
Po tistem, kar sta zadnje mesece v javnosti dala od sebe; komentarji, analize (vroči stol), jokanje o krivicah, itd. lahko trdim, da sta na strokovnem nivoju vredna manj od gimnazijskega maturanta. O verodostojnosti napisanega ni vredno razpravljati. Pisati sta sposobna zgolj naivne konstrukte, ki so po volji desničarskega pola.
Pravzaprav me čudi, kako ju ljudje sploh hočejo brati. Nekaj elementarne logike pa vendarle mora biti v ljudeh. Če nekdo naklada mu je to treba povedati. Pa četudi so ti njegovi teksti v ideološkem pogledu blizu.
Spominjam se Slivnika nekaj let nazaj, ko je prevzemal Upravo Dela. Zagovarjal je tezo, da moramo dobiti še toliko in toliko desnih časopisov, da bo stanje enakovredno. Ljudje si bodo potem že sami poiskali resnico.
Danes vidim, da je imel v mislih da bo toliko in toliko desnih laži, nevtraliziralo ustrezno šievilo levih laži.
Kakšen jajc!
Ljudje smo kljub vsemu tudi razumna bitja. Iščemo in potrebujemo predvsem verodostojnost.
Npr. objektivnost kakšnega Gustinčiča, Petrovčičeve, Bobovnika.
30. maj 2008 ob 07:28
Rado & co,
novinarju, ki piše pri Delu, Dnevniku ali Večeru, tudi Primorskih novicah, je blazno težko biti objektiven. Pa ne zaradi njega samega, ampak zaradi urednika, ki od svojih podrejenih zahteva pisanje, ki bo všečno lastniku.
O slvoenski novinarski kuhinji, v kateri vsako sekundo letijo po zraku težki lonci, je težko napisati kaj “pametnega”.
dejstvo pa je, da so uredniki dobili “ukaz”, da mora letos zmagati levica in ker so poslušni in voljni, bodo naredili vse, da se bo to zgodilo. In zato mora odleteti tudi Markeš, ker mu enostavno ne zaupajo. Nič drugega ni posredi.
In ko že omenjaš novinarje Reporterja….hehehe, ČE bi napisali VSE, kar se je v resnici dogajalo, potem bi koga od bralcev kap…ker bi se v trenutku sesul “lik in delo omiljenega” političnega lupčka.
Pišejo še premalo.
Jaz bi dodala še mnogo več.
Žal pa je že tako, da še temu, kar se prebere, nekateri ne verjamejo, češ, kaj se pa grejo “desničarčki”, naj bodo lepo tiho pa doma prebirajo fižol, kdo pa jim je dal “pravico, da odpirajo usta”.
PS
Zadnjič sem bila na nekem seminarju o t. i. “pozitivni novici”. Domala ves RESEN demokratičen svet jo upošteva, kar v praksi pomeni, da resni časopisi pazijo, da t.i. pozitivne novice prevladujejo.
Kaj pa pri nas?
Grozljivo.
Pozitivna novica je že pred 3 leti- pa tudi že predtem- postala pastorka v lastni “družini”.
Ko sva se pogovarjala z nekim nemškim novinarjem, se je čudil, da v naših medijih tako malo govorijo o vlogi Slovenije pri vodenju EU. Novice o tem so- tudi po njegovem- šele na 4-5 mestu v osrednjih dnevnikih.
In ko je potem stekla beseda o medsebojnem metanju levih in desnih polen pod noge, je, žal, ugotovil, da so nekateri uredniki, očitno, šele zlezli z drevesa.
Pa še dogodek iz prakse:
v minulih dneh so bili časopisi polni “prevar” ob razdeljevanju pomoči v popoplavljenih Železnikih.
Srž problema je, žal, tičal v odvetnici, ki ne zna brati knjigovodskih kartic. In so se (nekateri rumeni novinarji )razkokodakali, da je bilo veselje. Ne da bi, kar je tipično, vprašali še drugo stran.
Kolegica je želela pisati o neki ljubljanski firmi, v kateri perejo denar preko zaposlenih tako, da jim pri plači dajo nekakšen “dodatek za malico”, ki pa ga morajo potek lastniku firme prinašati v kešu nazaj.
In kaj se je zgodilo?
Od namere je morala odstopiti, ker je urednik dobil klic svojega političnega botra, češ, ne pišite o tem, ker bo to metalo senco na našo stranko, pač, želijo priti na oblast…..
Na srečo kolegica vse te stvari zapisuje, dokumentira, z izjavami, posnetki, itd….
30. maj 2008 ob 17:49
Mica,
prosim da pišeš meni, če mi imaš kaj za povedati.
Če imaš kaj za reči “co”, potem povej njim (brez mene torej).
LP
30. maj 2008 ob 18:17
Amerikanizacija in potrošništvo. Rok uporabe je vedno krajši.
Kot v Ameriki:
Se sprehajata dva Slovenca po New Yorku. Nenadoma prileti z nebotičnika ena ženska in pade naravnost v smetnjak. Pa reče eden:
“Glej te Amerikance! Še čisto uporabna ženska, pa jo že vržejo v smeti”
30. maj 2008 ob 18:43
“Glede tega je precej bolj neodvisni Dnevnik precej na boljšem”
Da je Dnevnik neodvisen???? Petan že dolgo obvladuje ta časnik, zato ni bilo potrebnih nobenih menjav. Je že vse pod kontrolo in propagandna mašina dela kot švicarska ura.
Delo je navadno propagandno skrapucalo. Ampak proti pisunom dnevniku so še vedno profesionalci. Tistih, ki piešjo na Dnevniku enostavno ne moreč več označiti za novinarje. To so plačani pisuni.
30. maj 2008 ob 19:10
Ja, tako je. Krivi so si novinarji čisto sami, pač premalo hrbtenice. Moram pa priznati, da me je presenetila Markeševa naivnost - ali je revež res verjel, da gospodarji dolgoročno cenijo spreobrnjence. Če se nisi njihov rodil, ti ne bodo nikoli zaupali.
Če si rit, bodi vsaj stabilna rit, da bo gospodar vedno vedel, kje te nabiti. Kot pri Repovžu.
30. maj 2008 ob 20:50
Pri nas v Butalah so se tako kot na mnogih drugih področjih tudi novinarji skregali z zdravo pametjo in na žalost so zmagali oni. Novinarji sami uspešno uničujejo novinarstvo in ker so preveč odvisni od kapitala in političnih opcij so v svojih časopisih postali glasniki svoje politične opcije in predstavniki ” piara” političnih strank. Že ko človek pogleda naslov teme in ime ter priimek novinarja ki temo obdeluje ve za točno usmerjeno vsebino in poanto brez da bi prispevek poslušal ali prebral. Razen redkih izjem pri nas raziskovalno novinarstvo ne obstaja. Vsi več ali manj samo poročajo o tem, kar jim “vodilni” trobijo na novinarskih konferencah in poleg dodajo še kakšen diktiran komentar. Razen seveda rumenega tiska, ki pa takemu komentaju navadno dodajo še nestrokovne, zlonamerne in senzacionalistične dodatke. Svoj del krivde za to pa nosimo seveda tudi uporabniki novinarskih umotvorov, saj si takih ” senzacionalizmov ” želimo. Zato so najbolje prodajani časopisi rumenega tiska in najbolj gledane in poslušane oddaje ki navadno brez argumentov senzacionalistično nekaj napadajo in bolj nesramno je , raje gledamo ali poslušamo.Seveda od vsega sveto verjamemo le to , kar nam odgovarja, vse ostalo pa je zarota, napad na mojega heroja in nesramna politična provokacija. Tudi to moje razglabljanje je napisano v enakem slogu in prav lahko bi bil povprečen slovenski novinar v Butalah pri brezplačnih časopisih financiranih iz javnih sredstev, seveda če bi bil ustrezno profiliran.
1. junij 2008 ob 03:14
Res se vsake dva meseca tukaj javim, vedno pa še berem iste face. Tukaj so bili pred dvemi leti - tukaj so zdaj - tukaj bodo še nekaj let. Oni so večni, nezamenljivi in nenadomestljivi?
1. junij 2008 ob 03:18
Rado je res faca, ga kdo pozna!?!?
1. junij 2008 ob 03:32
Samo lepo vas prosim, o Repovžu pa ne, on ima srednjo izobrazbo, in kdo ne če - ne on, je najbolj primeren za vodenje slovenskega NEODVISNEGA novinarstva. Nekateri s srednjo izobrazbo, pobiramo smeti. Vsi ki so pri njemu in mu lojalni, bodo hitro uredniki. Kdo si ne bi želel tako inteligentnega (družinskega) vodjo?!?
1. junij 2008 ob 11:11
Bine,
to o izobrazbi naj skrbi delodajalca. Mi raje presojajmo, če je dovolj kvaliteten pisec.
Če si bebec, potem ti niti doktorat znanosti ne pomaga.
(v mislih imam dr Nežmaha. jaz sem delal analizo njegovih pamfletov v Mladini. Moje ugotovitve: Je izrazito navijaški, povsem enostranski SDS-ovski pisec. Seveda, ognjeviti desničarji mu ploskajo. Če pa njegove članke presojaš nevtralno - s pomočjo formalne logike, ali s pomočjo transakcijske analize, potem ni nobenega dvoma. Moje analize držijo)
1. junij 2008 ob 18:34
Če je šlosar lahko fural Jugoslavijo, bo pa ja en srednješolec fural usrano novinarstvo
1. junij 2008 ob 20:05
Malar je vodil Nemčijo, šlosar Jugo, Repovž vodi novinarje. Rezultati so na dlani. Samo šolane budale na položajih so pa tudi zelo nevarne. Bine, take mamo, boljše verjetno ne zaslužimo ali jih pa nimamo!!!
Rado, objektivnost kakšnega Gustinčiča. Se hecaš, bolj režimskega človeka nisi mogel najti. Res misliš, če bi bil objektiven, da bi v Jugi bil toliko časa eden od “glavnih” novinarje. Človek, daj vsaj malo premisliti, preden kaj napišeš. Andrej, Dnevnik neodvisen …, pa kaj je vam ljudje.
1. junij 2008 ob 22:52
jah no Ameriko pa vodi en manj kot šlosar bebec, ki so mu tastari kupili diplomo. In amerika vodi celi svet. Tako, da tisto o šlosarju sploh ni šokantno. Aja, pa rezultati so tudi vidni, živimo v prekrasnem svetu kajne ovčice $$$$$$$$$$
2. junij 2008 ob 07:29
Vanja, tisti tvoji $$$$$$$$$$ povejo vse!
Preden je en manj kot šlosar prevzel oblast, je bil $ vreden 1,19€. Danes je pa 1€ več kot 1,5$.
Naši današnji novinarji, ki jih komandira en srednješolec, pa imajo diplomo FDV, ki je vredna 0,1% kupljene diplome na Harwardu
2. junij 2008 ob 08:30
poznam ljudi, ki so študirali in celo učili na Harwardu in Oxfordu poznam ljudi, ki so študirali na FDV-in naj ti prišepnem, da razlika ni osupljiva. Pač odvisno od posameznika kaj s svojo izobrazbo naredi. Tudi Osama bib Laden se je študiral na eni od elitnih šol. Kar se mene tiče, bolj spoštuejm šlosarja, ki je obvladoval vse politike svetovnega formata. Današnje pritlikavce, ki se plazijo pred tujimi politiki in kradejo denar svojim ljudem pa sploh ne morem primerjati z njim. Palčki! Vrtni!
2. junij 2008 ob 08:36
Tokrat se strinjam s tabo Vanja!
LP
2. junij 2008 ob 10:09
Ja, nekateri spoštujejo malarja, nekateri šlosarja, nekateri …, sicer pa vsak navija za svojega.
2. junij 2008 ob 10:30
Draga Vanja motiš se, razlike so naravnost osuplive. Daj razširi malo krog mednarodnih znancev in boš videla. Drugače pa je debata o šlosarjih rahlo deplasirana, predvsem če vemo, da pred drugo svetovno vojno, ni bilo veliko visoko izobraženih kadrov. Sicer pa je šlosar Tito postavil za zunanjega ministra Kočo Popoviča, ki je končal Sorbonno. Torej se ravno ni izogibal intelektualcev.
2. junij 2008 ob 12:06
To je tudi res, samo večina je imela (je morala imeti) “kumrovško” nadšolanje (preobrazbo).
3. junij 2008 ob 10:36
Ne čudim se Titu, čudim pa se Popoviću, da je prenašal šlosarja. Sicer pa je bil še slabši osnovnošolski učitelj Edvard Kardelj!
3. junij 2008 ob 12:07
Razlika med novinarstvom in prostitucijo je v tem, da prostitutke opravljajo delo, ki je družbeno koristno.
6. junij 2008 ob 08:01
Velja tudi za filmarje