Visim v muzeju

Ponedeljek, 28. april 2008

Da gospoda, zgodilo se je, da sem že artefakt v muzeju. V četrtek 24. Aprila je bila razstava znanega hrvaškega slikarja Lovra Artukoviča in sicer v Klovičevih dvorih v Zagrebu. Poleg njegovih najbolj znamenitih slik, je prijatelj Lovro razstavil tudi njegovo največjo sliko do sedaj in sicer “Podpisovanje deklaracije o odcepitvi Širokega brega in Popovega polja in pripojitvi k Hercegovini” ali bolj enostaven naslov “Wo hast das Bier bestellt?”.

artuk9.jpg

In na omenjeni sliki smo narisani vsi njegovi prijatelji iz Berlina. Čeprav gre za parodijo znanega podpisovanja Daytonskega sporazuma je slika vse prijatelje še bolj združila. Redno smo par mesecev hodili k Lovri in mu pozirali, se slikali, on nas je meril, skiciral, fotografiral, premeščal po sliki, iskal naše vloge in sedaj je rezultat tu. Prav neverjetno je, kako težko je narediti kompozicijo s štirindvajsetimi ljudmi, ki so praktično naslikani v naravni velikosti. Potrebno je ogromno pozicij, da se ljudi smiselno umesti v ogromno sliko formata 3 x 6 metrov in da vsaka oseba dobi na sliki svojo funkcijo. Sprva so nekateri prijatelji sumnjičavo gledali na Lovrin koncept, saj je bilo jasno, da gre tudi za politično provokacijo. Toda bolj ko je slika nastajala, bolj je postajalo jasno, da se politika umika v drugi plan in da na sliki nastaja portret ene generacije, lahko rečem tudi Gasarbaiteirjev ki trenutno živijo v Berlinu. Torej tudi če mi ne uspe v Berlinu narediti nič, bo moje bivanje zabeleženo na prekrasni sliki v tehniki olja na platnu. In tudi to je nekaj.

Ta slika je pokazala naše najboljše vrline, saj po pravilu nismo zamujali na vaje, se vsi trudili, da bi slika izpadla čim boljša in Lovrota in ostale prijatelje bodrili, da bo slika neka posebnega. In je nekaj posebnega, saj kar zrači energijo, ki smo jo vložili v ta projekt. Seveda se sprašujete, škoda da vsega nismo zabeležili s kamero. Pa smo; Igor Mirkovič znani režiser, ki se je podpisal pod dokumentareca “Novi časi in “Srečen otrok” je o nas posnel dokumentarec in nekje v jeseni upamo, da bo ugledal luč kinodvoran.

Seveda smo vsi vedeli, da je Lovro znan hrvaški slikar, toda niti v najbolj norih sanjah nismo pričakovali takšnega booma, ki ga je sprožila razstava v Zagrebu. Iz kulturne srenje so prišli praktično vsi s kulturnim ministrom na čelu in več kot tristo ljudi, se je pomikalo po galeriji. V zadnji sobi smo stali portretiranci in celo državna televizija HTV se je v živo javljala v dnevnik. Bliskali so se fotaparati, novinarji so skakali okoli nas, ljudje so se čudili in primerjali sliko in žive modele, ki so stali pred njimi. Prav neverjetno je, kako radovedno so nas spraševali o našem življenju v Berlinu in se čudili, da med nami ni ne zavisti, ne nacionalizma in da smo vsi res pravi frendi. Kako drugače, kot na Balkanu.

Po pričevanju samih zagrebčanov, še nobena razstava ni dvignila toliko prahu. Zatorej smo drugi, dan ob jutranji kavici vsi portretiranci kupovali časopise in se smejali novinarskim člankom, obenem pa bili ponosni na našega prijatelja, da smo mu pomagali preliti sanje na platno. In naj mi še nekdo reče, da ni angelov v Berlinu. V tem obdobju se je sigurno vsaj eden sukal okoli nas.

 

Objavljeno v Ponedeljek, 28. april, 2008 ob 12:41 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

8 komentarjev na “Visim v muzeju”

  1. chef chef pravi:

    Bravo, “obesili” so te v isto galerijo, kjer je že razstavljal veliki Marc Chagall :)

  2. Pris Pris pravi:

    Kdo pa pravi, da v Berlinu ni angelov? Mar niso gledali “Der Himmel über Berlin”? ;)

  3. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Sem, sem in še vedno ga redno vrtijo ves čas. Da Chef, pred to razstavo je bil tam Chagall. Sicer pa bo slika v stalni zbirki galerije in kritiki že govorijo o hrvaški umetnini. Lep pozdrav

  4. ojaoja pravi:

    Aha, vidim, da si se med poziranjem nalezel hrvaškega vpliva (Lovrin, sumnjičavo, zrači). Drugače pa krasno!

  5. abaris pravi:

    Šit, jaz sem pa na sliki že iskal Marijo Magdaleno…

  6. vanja pravi:

    ah lepo. Zelo lepo. In nostalgično - zame.

  7. doknir pravi:
  8. 1tastar pravi:

    Fallen angels se najdejo tudi v Berlinu. Saj si bil že večkrat tam, a ne :?:

Komentiraj