Arhiv za 29. Marec 2008

Takle mamo

Sobota, 29. marec 2008

Tako nekako je potekal pogovor na sodišču v tožbi Zorana Jankovića proti Igorju Bavčarju in Boško Šrotu: “Jankovićeve trditve, da sva ga z Bavčarjem nategnila, izhajajo iz tega, da je na sestanku decembra lani sam to trikrat omenil. Odvrnil sem mu: Če ti bo laže, sva te pa res nategnila.” To je med triurnim zaslišanjem med drugim povedal prvi mož pivovarne Laško Boško Šrot.

Sodnica Samanta Nusdorfer je verjetno zardela, saj si niti v snu ni predstavljala, da se ljubljanski župan, podjetnik, ki ima v lasti pol Primorske, in največji lastnik polovice Štajerske pogovarjajo na tak način. Navajena vseh hudih kriminalcev, vaških zdraharjev in polpismenih kmetov, ki se kregajo za dva kvadratna metra njive, si verjetno ni predstavljala, da se slovenski “top” menedžerji pogovarjajo na tak način in uporabljajo takšno izrazoslovje.

Na tem mestu se lahko vprašamo, kakšen tip podjetnikov je pri nas nesluteno uspel in si v dobrem desetletju nagrabil premoženja, ki ga bo dovolj še za naslednjih nekaj generacij? Tako pridemo do prvega paradoksa: niso uspeli najbolje izobraženi, tako imenovani “elitni” kadri. Za vse tri je značilno, da so se s pomočjo politike zrinili tako visoko. Kaj bi bil Bavčar brez LDS, ki ga je praktično delegiral na mesto predsednika uprave Istrabenza? Gospod je takrat izjavil, da se umika v gospodarstvo. Umika? Pa je tam sploh kdaj bil? Po mojem vedenju nikoli.

Zgodba z Jankovićem je drugačna, saj je bil že prej uspešen podjetnik. Toda brez žegna LDS tudi on ne bi prilezel na položaj direktorja Mercatorja. O Bošku Šrotu se ve malo, kar pomeni, da je gospod silno previdno brisal sledi za sabo. Vendar ostaja dejstvo, da je brat celjskega župana in vidnega člana SLS. Vsi trije bogatuni so tako ali drugače prišli do položaja s pomočjo politike.

Seveda je to zelo slab znak za Slovenijo, saj na vidne položaje v gospodarstvu ne prihajajo najsposobnejši posamezniki, temveč politično delegirani kadri, ki so tako ali drugače vedno pripravljeni na sumljive kupčije — kar se iz omenjene debate zelo jasno vidi. Da bo komedija popolna, je na obravnavi prišlo do zanimivega obrata, ko je sodnica vprašala, kdo je sestavil pogodbo oz. dogovor, ki so ga podpisali vsi trije. Janković je rekel, da ga je napisal Bavčar, Bavčar pa je nato pojasnil, da ga je napisal Janković, on pa naj bi ga samo slovnično popravil. He-he …

Predstavljajte si, kako se Janković muči s tekstom, saj mu slovenščina očitno ne gre najbolje od rok, za njim pa stoji Bavčar in mu postavlja vejice in pike in ga strokovno inštruira.

Bogastvo in politični vpliv iz teh gospodov ne bosta naredila elite. Saj poznate srbske magnate Kariće? Seveda jih, imeli so v lasti telekomunikacije, televizijo, banko in še cel kup podjetij. Za Slovence je bridko spoznanje, da so ti tranzicijski bogatuni iz kosovske Peći poleg vsega ustanovili tudi akademijo za gledališče in film, ki prav nič ne zaostaja za državno akademijo. Sinova bratov Karić študirata na Harvardu in v Cambridgeu. Na ta način se ustvarja elita. Zato me niti malo ne čudi, da je v zadnjih letih v Sloveniji ponarodela besedna zveza: takle mamo. Pa še res je.

  • Share/Bookmark