Arhiv za 14. Marec 2008

Naša nova stranka

Petek, 14. marec 2008

Se hočete videti na naslovnici resnega časopisa? Želite biti udarna vest Pop TV-ja in nacionalke? Bi radi, da o vas razpreda pol Slovenije, o vaši viziji pa pišejo vsi ugledni kolumnisti? Nič lažjega. Za tak PR ne potrebujete 3 milijone evrov. Dovolj je, da ustanovite stranko in se delate, da ste resni in dosledni. Uspeh je zagotovljen.

Prav neverjetno je, kako se slovenski mediji ubadajo s politiko, vse druge sfere javnega življenja in ustvarjanja pa odrivajo ob rob. Slovenski film lahko nabere več kot 170.000 gledalcev, pa vas to ne bo spravilo na naslovnico resnega časopisa. V kakšem posamičnem športu lahko pridelate zlato kolajno, pa še vedno ne boste v medijih več kot 14 dni. Na znanstvenem področju lahko izumite zdravilo za raka, pa vas to ne bo kvalificiralo kot zelo pomembnega Slovenca. Vse to lahko brez velikih muk in težav in že za par tisoč evrov naredite, če ustanovite stranko.

Predstavljajte si, da se Marko Crnkovič, Jonas Žnidaršič in moja malenkost odločimo ustanoviti stranko. Kaj za to potrebujemo? Za nekaj sto evrov se moraš registrirati, kar verjetno ne bi predstavljalo večjega problema. Celo za ustanovitev podjetja potrebuješ vsaj dvajsetkrat več kapitala, pa čeprav odpiraš samo navadno štacuno. Seveda potrebuješ ime stranke. Tudi to ni velik kunšt. Lahko se poimenuješ recimo Neoliberalna stranka Slovenije ali krajše NLS ali pa si omisliš kakšen ljudstvu bolj všečen naziv, recimo Prava Slovenija — in problem je rešen. Poleg imena potrebuješ logotip, ki ga lahko brez večjega problema izdelaš tudi sam na Macu. Posebej pozoren moraš biti zgolj na barvo: SD ima namreč v zakupu rdečo, Janša rumeno, Zares pa oranžno. Zato je važno, da izbereš barvo, ki je nima nihče. Priporočljiva je recimo vijolična. Toda tudi to ni bistveno, saj lahko izbereš tudi mavrico in svojo vizijo ponazoriš s stavkom, da je stranka odprta na vse strani in predstavlja presek najrazličnejših nazorov.

Ob tem je nujno, da se politično profiliraš. Tu se brez problemov umestiš desno od Pahorja in levo od Janše. Da bi deloval vsaj za silo prepričljivo, takoj napoveš, da kak znan menedžer in pravnik že pišeta program razvoja Slovenije. Potem skličeš tiskovno konferenco. Obvezno najameš dvorano, ne kakšne gostilne. Oko kamere bo moralo ujeti ogromen pano s strankinim logotipom v ozadju. Potrebuješ zgolj mizico in tri stole. Priporočljivo je imeti še zastavico na mizici, po možnosti s strankinim logotipom, saj je gledalstvo vendar vizualno. In potem se show lahko začne.

Tako bi mi trije prikorakali v  dvorano. Držali bi se skrajno resno, oblečeni bi bili v temnomodre ali sive obleke, obvezne bele srajce in seveda kravate v barvi logotipa. Marko bi lahko tudi tu igral na karto različnosti in bi si pripel metujčka v koloritu logotipa, če ne kar z vzorcem le-tega. In potem bi naložili par političnih floskul, se opredelili v zvezi z najbolj žgočimi temami, npr. da zagovarjamo lov na tajkune in da bo vstop v našo stranko tem barabam onemogočen. Udarili bi po slovenski politiki do Hrvaške in pri tem opozorili, da nam gre zgolj za dobrobit vseh Slovencev. To bi bilo za začetek kar dovolj. Seveda bi morali poskrbeti za to, da bi običajna četica novinarjev in nadebudnih novinark, ki pokrivajo notranjo politiko, bila o tem obveščena in seveda prisotna.

Gospôda! Zagotavljam vam, da bi se s takšno potezo prebili na naslovnico Dela. Tudi Dnevnik ne bi ostal križem rok in bi nas dal vsaj na drugo stran. Pop TV bi poročal o ustanovitvi nove stranke med prvimi vestmi 24ur. Nacionalka bi nas pokrila uravnoteženo. Morda bi celo gostovali v prestižnih Odmevih, kjer bi bil poleg enega od nas v studiu prisoten tudi kak politični analitik, član opozicije in vsaj član koalicije. V naslednjih dneh bi povzročili pravi medijski tornado. O nas bi pisal kolumno Miheljak, v Sobotni prilogi Dela bi dobili bodico od Ježa. Tudi Mladina ne bi ignorirala ustanovitve nove stanke. Takoj bi se pojavila karikatura vseh treh. Štab Rolanja po sceni bi koval nazive za vsakega posebej, če nas ne bi že kar takoj razglasili za “medijski trojček”.

In potem je treba samo vztrajati dovolj dolgo časa — recimo vsaj dobro leto. V enem letu bi morali imeti vsaj 50 tiskovnih konferenc, posebej priporočljive pa bi bile udarne akcije. Na vrhuncu krize med Hrvaško in Slovenijo, v predpoletni sezoni, bi recimo zasadili lipo na hrvaškem ozemlju in s tem takoj povzročili mednarodni škandal. Z malo spretnosti bi gostovali tudi v hrvaških medijih in s tem prisilili slovenske top politike, da se opredelijo do tvoje lipe. V zadrego bi spravili tudi večnega zunanjega ministra, ki bi mimogrede bleknil, da škodujemo slovenskim interesom in blatimo ugled Slovenije med predsedovanjem EU. In tu si zadel žebljico na glavico. Postal si prvorazredna politična tema. Takrat je treba udariti po vseh nasprotnikih in jasno pokazati, da imaš odgovore na vsa odprta politična vprašanja in da se edino ti in tvoja stranka zares borita za slovenske interese.

In tu se pravi cirkus šele začne. Ker si bil dovolj odmeven, se o tebi začnejo spletati teorije zarot. Iščejo se temačna ozadja. Ali za tabo stoji Kučanov klan ali pa si zgolj Janšev trojanski konj? Ki bi naj v predvolilnem letu odvzel veter v jadrih SLS in NSi. Do volitev ni več daleč, naenkrat si postal resna sila, morda celo jeziček na tehnici. Seveda je priporočljivo, da v vsakem slovenskem dolu ustanoviš podružnico stranke in pokriješ teren. Potem je važno, da skličeš kongres stranke in najdeš kakšnega mesarja, ki ti bo kot sponzor na strankarskem pikniku skuhal čimbolj okusen golaž. Za tistih par sodčkov piva pa lahko sežeš kar v lastni žep. Važno je, da je na pikniku zabavno in da ne dežuje.

Če si na naslednjih volitvah uspešen vsaj toliko kot Stranka mladih, se prebiješ v parlament. Že v prvem mesecu se ti povrne ves vloženi kapital, seveda če ne šteješ v stroške svoj dragoceni čas. Še več! Država je tako fino urejena, da redno dobivaš dovolj denarja na volilca, da si lahko privoščiš pisarno in prsato tajnico, ki ti ureja tekoče posle. In potem je vse lažje: kadarkoli se kaj zgodi, so vate uperjeni žarometi medijev; gostuješ v vsaki politični ali razvedrilni oddaji. Zastonj vabila na vsako pasjo procesijo kar dežujejo. Si reden gost družabnih kronik, nobena tvoja politična poteza ni spregledana, tvoj obraz je prisoten v vsaki slovenski domačiji. V vsakem drugem poklicu bi potreboval vsaj pet let, tu pa si v enem letu dosegel praktično vse in to brez milijona evrov kapitala za PR.

Vsaka podobnost s pravimi osebami je seveda namerna. Avtor si pridržuje pravico, da idejo zaščiti. Za vse morebitne spore gleda avtorstva je pristojno sodišče v Ljubljani, kjer je ali bo stranka registrirana. Pa lep pozdrav in veselo na delo…

  • Share/Bookmark