Ustavite barbare!

Torek, 4. marec 2008

Iztekel se je javni arhitekturni natečaj za Mesarski most pri ljubljanski mestni tržnici. Čeprav obstajajo originalni Plečnikovi načrti za ta most, sta se samopašni mestni župan Janković in njegov vizionarski arhitekturni pribočnik Koželj odločila, da namesto postavitve mosta po Plečnikovi viziji napravita nekaj lepšega in očitno modernejšega. Halo!?

Vse to me spominja na tisto srbsko, da bodo zgradili še lepši in starejši Vukovar.

Do kdaj bomo prebivalci mest in podeželja žrtve kulturnega genocida? Do kdaj bomo žrtve vedno nove prizidkarske domišljije, ki tudi najbolj cenjene slovenske razglednice pohablja v brezizrazne arhitekturne zmazke?

Na Bledu so pred desetletji zgradili tako imenovani Gadafijev center in dokončno uničili enega lepših dovozov do jezera. Pred dvema letoma so v Kranjski Gori porušili arhitekturno izredno ustrezen, v alpskem stilu zgrajeni Hotel Prisank in namesto njega postavili roza hotel z belimi balkončki v “šiptarskem stilu”. Danes pa grozi Ljubljani, da bo nekdo dokončno uničil Plečnikove arkade in tržnico.

Pred dobrim tednom je v Ljubljanskem Dnevniku izšel članek arhitekta in oblikovalca, profesorja Janeza Suhadolca. Pozval je k ustavitvi te norosti. Pozval je, naj zaboga ne uničujejo enega lepših pogledov na Ljubljano. Zgodilo se ni nič. Molčijo meščani, v molk se je zavila arhitekturna srenja, politikom pa je tako in tako vseeno za okolje.

Čeprav ima ta kulturni barbarizem že dolgo zgodovino, je vendarle mogoče locirati njegov začetek: vse skupaj se je začelo po drugi svetovni vojni s prihodom komunistov na oblast. Oblast, polna same sebe in predstav o novem človeku, je takoj začela preurejati Ljubljano po svoji podobi. Imenitne kavarne in prave gostilne so spremenili v navadne pivnice in bifejčke. A to še ni bilo nič: ljubljanski simbol meščanske kulture, park Tivoli, so s cesto odrezali od mestnega jedra in za vekomaj uničili mestno promenado. In arhitektura ni bila edina žrtev! Tudi tramvaj so nadomestili z avtobusi, ki še danes usmrajujejo mestno okolje.Barbarizem v imenu modernizma je dobil nesluten polet. Na prostorih starih stavb so ponavadi nastajale betonske spake, okičene s poceni belim marmorjem. Kamorkoli danes pogledaš, kakšen tak tujek uničuje mestni pogled.

Do kdaj bomo Slovenci še primorani trpeti to pohabljanje našega okolja, to samopašnost in nerazgledanost političnih veljakov, ki ne samo da nimajo okusa za lepo, marveč so popolnoma brez občutka tudi za tisto, kar ima veljavo v svetu? Ne predstavljam si, da bi se župan Firenc lotil popravljati znameniti mestni trg pred palačo Uffizi ali da bi pod njo gradil garaže! Tudi si ne predstavljam, da bi nekdo gradil prizidek k Brandeburškim vratom v Berlinu. V Sloveniji pa je ta vrsta norosti običajen pojav. Profesor Suhadolc se upravičeno sprašuje, kako je možno, da se nekdo postavlja nad Plečnika in njegovo vizijo, pa tudi natančno popiše, kako bi se utegnilo zavleči urejane mestne tržnice in njeno dokončno uničenje. Toda vsi ti pomisleki so očitno vpitje osamljenega v puščavi. Mestni župan bo rinil s svojo vizijo trgovca do konca, njegov arhitekturni vizionar pa bo prav tako do konca uveljavljal svoj ponos, pa naj stane, kolikor hoče.

Odkod ta samopašnost, odkod ta vrsta ošabnosti in pomanjkanje strahospoštovanja tudi do največjih umetniških dosežkov naroda? Slovenci imamo enega samega, tudi v tujini priznanega arhitekturnega genija, Plečnika, medtem kot drugi pač nimajo te veljave. Toda Plečnikovo dediščino bomo počasi, a zanesljivo uničili oziroma “popravili”. Kaj takega ni mogoče zaslediti v slikarstvu ali kiparstvu. Tam nikomur ne pade na pamet, da bi popravljal Mono Liso ali Michelangelovega Davida. Tovrstno norost redno zasledimo samo pri arhitekturi – in Slovenci so tu prav poseben unikum. Naše okolje se počasi, a zanesljivo devalvira. Ob avtocestah rastejo kot gobe po dežju reklamni panoji, tako da namesto prelepe pokrajine gledamo poceni piške, ki jih lahko kupimo v Mercatorju ali Sparu. O tem onesnaževanju okolja je letos govoril Prešernov nagrajenec za oblikovanje Miljenko Licul. Njegove besede so izvenele v prazno. O nadaljnem uničenju mestne tržnice piše profesor Suhadolc. Narod spet molči. Kaj še hočemo? Ali moramo Slovenci doživeti novo renesanso, da se dokončno zavemo, da smo dobili lepo deželo v upravljanje in da nihče nima pravice popravljati in uničevati okolja?

Tovrstni barbarizem postane z leti anonimen. Nihče danes ne ve, kdo je bil komunistični veljak, ki je dal uničiti mestni park Tivoli. Nihče se ne spomni arhitekta, ki je zgradil Gadafijev center na Bledu. Ali župan Janković in njegov arhitekt Koželj zavestno vstopata in računata na pot v anonimnost ali pa sta zgolj zaslepljena in naivno verjameta v veličino svoje vizije, ki naj bi nadgradila samega Plečnika? Odgovor bo dala šele prihodnost. A vsi, ki se zavedamo katastrofalnih posledic, bi morali reagirati že danes, kajti potem bo prepozno. Objekt bo stal in si ga nihče ne bo upal porušiti.

Preden sem odšel v Berlin, se spomnim še ene norosti. Šlo je za posnetek nogometne tekme na komercialni televiziji Paprika. Janša, Janković in kopica estradnikov so nabijali nogomet pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Šlo naj bi za nekakšno podporo olimpiadi brezdomcev. Si predstavljate, da bi Francozi igrali nogomet ali košarko v Louvru? Jaz si ne, pa imam kar precej burno domišljijo.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 4. Marec, 2008 ob 14:33 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

69 komentarjev na “Ustavite barbare!”

  1. Pahor pravi:

    Odlično opisan simptom tajkunizacije.

    Ampak Rop je kriv. On ga je nastavu. Če ne bi še zdej zidal burekđinice.

  2. notoriuosBIG pravi:

    ˝Do kdaj bomo Slovenci še primorani trpeti to pohabljanje našega okolja, to samopašnost in nerazgledanost političnih veljakov, ki ne samo da nimajo okusa za lepo, marveč so popolnoma brez občutka tudi za tisto, kar ima veljavo v svetu?˝

    Se popolnoma strinjam. Lahko zdaj prosim nekdo to pove Zmagu Jelinčiču preden uniči Vipavsko dolino z njegovo piramido

  3. gurman pravi:

    Ja..Jankoviću ne moreš zamerit on je po poklicu ekonomist…bolj čudno je, da arhitekti molčijo…v Sloveniji je žalostno, da se kultura nasploh tako podcenjuje…poznam veliko dobrih mladih umetnikov, ki zdaj bežijo v tujino, ker čutijo, da jih bodo tam ljudje spoštovali in bodo lahko končali kvalitetne šole.
    Poznam pa tudi primer ene osebe, ki ni bila sprejeta na akademijo v Zagrebu, potem se je vrnila v LJ in tam z lahkoto opravila sprejemne in je za domačo okolico (mikroruralni okoliš) velika zvezda), druga oseba, ki so jo skozi celotno šolanje v Sloveniji pljuvali, poniževali, skoraj kdaj tudi fizično napadli…(vsaj pol ulice jo sovraži,,,da ne govorim o sošolcih s srednje), profesor ji je tik pred maturo rekel naj preneha se ukvarjat z …(beri: eno od zvrsti umetnosti), ker za to ni sposobna, se je vpisala na eno boljših akademij v tujini in zdaj je že vpisala podiplomski študij.
    To je resnično stanje umetnosti v kulturi v Sloveniji, kjer ni pomembno koliko rad imaš tisto kar delaš temveč kdo so ti starši(strici, tete,…)in koliko denarja imajo na bančnem računu.

    LP!

  4. ikari pravi:

    Bravo, bravo g. Andrej. končno si se nam pridružil. Si le spregledal kar se arhitekture tiče. :)

    To o mesarskem mostu slišim prvič je pa že čas da nekdo tega nadutega pod-župana utiša. Celo Prelovšek, ki je strokovnjak za mestno arhitekturo, se vzdrži komentarjev. To je res kulturi-cid.

    Zdj tivoli bi, teoretično, lahko še rešili s poglobitvijo tirov ob graditvi znamenite, že v naprej zafurane, Emonike (WTF, kje so našli to ime????). Most pa, če bo, se ga zminira….tako imajo trenutne buređiniške oblasti mesta res nore ideje….

    Je pa v strogem centru res preveč teh zmazkov… samo po miklošičvei se sprehodi pa potem zavij na dalamtivnovo mimo sindikatov…

    O bohhhhh

  5. gurman pravi:

    Ja..Jankoviću ne moreš zamerit on je po poklicu ekonomist…bolj čudno je, da arhitekti molčijo…v Sloveniji je žalostno, da se kultura nasploh tako podcenjuje…poznam veliko dobrih mladih umetnikov, ki zdaj bežijo v tujino, ker čutijo, da jih bodo tam ljudje spoštovali in bodo lahko končali kvalitetne šole.
    Poznam pa tudi primer ene osebe, ki ni bila sprejeta na akademijo v Zagrebu, potem se je vrnila v LJ in tam z lahkoto opravila sprejemne in je za domačo okolico (mikroruralni okoliš) velika zvezda), druga oseba, ki so jo skozi celotno šolanje v Sloveniji pljuvali, poniževali, skoraj kdaj tudi fizično napadli…(vsaj pol ulice jo sovraži,,,da ne govorim o sošolcih s srednje), profesor ji je tik pred maturo rekel naj preneha se ukvarjat z …(beri: eno od zvrsti umetnosti), ker za to ni sposobna, se je vpisala na eno boljših akademij v tujini in zdaj je že vpisala podiplomski študij.
    To je resnično stanje umetnosti v Sloveniji, kjer ni pomembno koliko je kdo talentiran in koliko rad ima tisto kar počne temveč kdo so ti starši (strici, tete,…) in koliko denarja imajo na bančnem računu.

    LP!

  6. ikari pravi:

    itaq da je to tko…

    županovič burekarčič je letos odpovedal pogodbo sicer zelo dobremu in kvalitetnemu sladolednemu vrtu CACAO, ker si ta pacek slovenaćki drzne delati konkurenciju “njegovoj” buređinici damajanty, beri njeni “hčerinski firmi “kavarnica Tromostovje”… in to od vseh nemogočih stvari prav z kvaliteto!!!!! ampak CACAO se ne da. So že odprli nov lokal, prav zraven prazne parcele za vrt. pa se da, če znaš.

    takle tortej mamo….
    da vas opomnim zakaj se splača bit župan ljubljane. ko so zaprli Wolfovo za promet so mimo Zvezde uredili pločnik in ga, začuda, ogradili od vrta te kavarne. Tako je burekčiču uspelo uničiti vrt Zvezde in celo povečati konkurenčnost, nominalno sinovega Bachusa.

    že ko je še bil preds uprave mečkatorja je tip bil znan med mesarji osovraženkot glavna jeba… vsi so se ga bal. ampak brez kučana tut ta pizda neb nikamor prilezel…..

  7. Rado Rado pravi:

    Lep, čustven zapis. Čestitam Andrej!

    Le to mi še še povej od kod ti informacija, da je sprejeti projekt slabši od Plečnikovega? Je Plečnikov idejni načrt, narejen pred več, kot pol stoletja, primeren za današnji čas?

    Koliko ur si vložil v primerjalne analize obeh projektov?

    Hvala in lep pozdrav.

    Rado

  8. Rado Rado pravi:

    Veš Andrej, so tudi ljudje, ki drugače mislijo, kot misliš ti. In znajo to tudi utemeljiti.

    “Plečnikova zasnova mostu ni zadosten dokument za gradnjo, zato jo je treba dopolniti s številnimi novodobnimi standardi in zahtevami za graditev objektov (npr. tlaki, dostopne ploščadi, tovorno dvigalo, ureditev nabrežij, prometna in komunalna ureditev, dvižna ploščad, razsvetljava, tehnologija gradnje …). V dvomih o upravičenosti mosta so bili tudi zaradi morebitne bodoče realizacije Plečnikovih vizij, ki jih bo skoraj nemogoče izpeljati kot si jih je arhitekt zamislil.”
    Gregor Cerar.

    Več tu: http://www.mladina.si/tednik/200242/clanek/m-most/

  9. Cocodrillo pravi:

    “Kapitalizem je končna stopnja razvoja družbenega sistema” – Francis Fukuyama

    “Plečnik je končna stopnja arhitekturnega razvoja Ljubljane” – Andrej Košak

    Dejansko obstajajo ljudje, ki mislijo drugače.

  10. Tihec pravi:

    g. Košak, besni izlliv je logičen in razumljiv, toda mešate preveč stvari…

    Na Vesti si, prosim, oglejte leto star intervju s podžupanom Koželjem. Resno.

    http://www.vest.si/2007/03/29/kozelj-o-ljubljanski-trznici

    Po tem intervjuju boste ugotovili, da ste v resnici na “njegovi strani”, kar se tiče Tržnic in mostu.

    Suhadolc ima v marsičem prav. Vendar je preveč intimno vpet v Ljubljano, kakršna je bila pred 60 leti. Saj tisto Lj bi tudi sam rad nazaj, ampak to ne gre. Tako kot ne moreš povrniti Dioklecianove palače iz mesta Split, tako tista ista srčkana Medvojna Ljubljana danes ni več možna.
    Plečnikov most je prelep. Težava je pa res obrtniška izvedljivost in dostopnost za invalide in stare ljudi. A je to že dovolj za nov most je pa uvod v drugo dolgo debato.

    Mnogo ljudi se toliko drega ob Jankovičevo “trgovsko” miselnost, ampak zaboga ravno to je njegova prednost! Stara Ljubljana (Center) mora konkurirati mnogo prožnejšemu BTC-ju. In v tem “dvoboju” BTC ni nikakršen demon, ki bi bilo treba zatreti, temveč ga je treba priznati kot drugo mestno jedro, ki je po površini in pomembnosti enakovredno Centru.
    Torej: Gre za konkurenco in sodelovanje, saj jedri ne premoreta vseh funkcij (kulturnih, zabaviščnih…). CO-OPETITION!

    …se mogoče nadaljuje…
    lp Tihec

  11. zidar pravi:

    Hvala bogu živim uro vožnje iz Lj v še ne uničem okolju kot je lj,vsem tistim lj-om ki niste volili za tistega srbskega tajkuna se opravičujem za te besede:prav vam je da vam zoki kroji usodo,da vas posiljuje s svojo srbsko politiko,da vam krade pred očmi,naj vas še naprej nateguje s svojimi ,strokovnjaki,živel zoki!
    P.S. ko boste pa hoteli riti pripeljat v naše kraje v,,mir,, vam bomo pa že pomagali,da boste čimprej odpi….i k svojem liderju!

  12. Blitz pravi:

    Andrej, tokrat pa se ne morem ne strinjati, bravo. Res se dogaja točno to, kar si rekel. Lahko se sicer usajamo nad županom Ljubljane, dejstvo je namreč, da nima stila, da je pač šerif. Najbrž bi bil dober direktor holdinga, od župana bi pa pričakoval malo gosposkosti.

    Je pa tudi res, kar praviš, da doživlja Ljubljana urbicid že vse od vojne – pa ne samo Ljubljana – kaj pa železnica od Jesenic proti Trbižu? In še in še.

    Majhnemu popravku pa se le ne morem izogniti. Plečnik ni naš edini v tujini priznan arhitekt. Bilo jih je oziroma jih je kar nekaj – denimo Boris Podrecca, ki je med drugim avtor Millenium towerja na Dunaju. http://de.wikipedia.org/wiki/Boris_Podrecca

    Ampak Jankovič se raje obda s takimi, ki plešejo kot on žvižga.

  13. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Točno iz teh razlogov sem bila jaz proti Jankoviču, ker mi je bilo jasno, da pojma o pojmu nima, kar se tiče občutka za bolj sofisticirane poteze od dobre prodaje solate, na primer za element kulture, ki je pogoj za uspešno županovanje. Da si namestiš ob bok oprode, ki bodo vsi veseli, da so dobili dobro plačan posel, tudi svinjali po mestu, ni nič težkega za vzpostavit, ko imaš enkrat vajeti v rokah. Žalostno.

    In mislim, da obstaja kar veliko arhitektov, ki upajo srati tudi po Plečniku … kot po konkurenci, ki je končno pokopana, da lahko vzplamti njihova “veličina”, magari na treh betonskih ploščah in nekaj kičavih neučinkovitih rešitvah. Tako je to … ja … še posebej pri nas, ker itak nismo kulturna dežela. To se dokazuje iz dneva v dan. In ja, marsikdo bi tudi Mona Lizi pri nas narisal brke. Iz čiste objestnosti in neizkričanega klompleksa.

    @Rado:
    Seveda ne mislijo vsi tako. Večina Slovencev itak sploh nič ne misli. Predvsem se jim pa fučka za vse, razen za svoj vrt, če ga imajo. Če nimajo, pa za lončnico … hehehe …

    Kar si zapisal kot protiargument je pa zelo prikladno. “Spomenike” se restavrira, oplemeniti … marsikaj … uničuje pa nikakor ne.

  14. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Točno iz teh razlogov sem bila jaz proti Jankoviču, ker mi je bilo jasno, da pojma o pojmu nima, kar se tiče občutka za bolj sofisticirane poteze od dobre prodaje solate, na primer za element kulture, ki je pogoj za uspešno županovanje. Da si namestiš ob bok oprode, ki bodo vsi veseli, da so dobili dobro plačan posel, tudi svinjali po mestu, ni nič težkega za vzpostavit, ko imaš enkrat vajeti v rokah. Žalostno.

    In mislim, da obstaja kar veliko arhitektov, ki upajo srati tudi po Plečniku … kot po konkurenci, ki je končno pokopana, da lahko vzplamti njihova “veličina”, magari na treh betonskih ploščah in nekaj kičavih neučinkovitih rešitvah. Tako je to … ja … še posebej pri nas, ker itak nismo kulturna dežela. To se dokazuje iz dneva v dan. In ja, marsikdo bi tudi Mona Lisi pri nas narisal brke. Iz čiste objestnosti in neizkričanega klompleksa.

    @Rado:
    Seveda ne mislijo vsi tako. Večina Slovencev itak sploh nič ne misli. Predvsem se jim pa fučka za vse, razen za svoj vrt, če ga imajo. Če nimajo, pa za lončnico … hehehe …

    Kar si zapisal kot protiargument je pa zelo prikladno. “Spomenike” se restavrira, oplemeniti … marsikaj … uničuje pa nikakor ne.

  15. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Ups … se opravičujem za podvojen komentar … Ne vem, zakaj …

  16. Rado Rado pravi:

    Simona,
    podvojitev tvojih komentarjev razumemo, kot potrdilo, da trdno stojiš za svojimi stališči. :-)

    Jankovič mi pri tej zadevi ni relevanten. Vzel sem si čas poslušal polurno argumentacijo prof. Koželja.

    Na eni strani imam torej čustven zapis Košaka, ki govori predvsem o njem samem in ne toliko o pravih rešitvah samih, na drugi strani pa imam nekoga, ki je o stvareh temeljito razmišljal. Njegova pojasnila so me prepričali. Vidim da bo Plečnik ohranjen, kljub nekaterim posegom, ki so pač nujni – kajti ekonomske, družbene, tehnološke razmere danes so bistveno drugačne, kot so bile v obdoju tik po drugi svetovni vojni.

    ***
    Ljudje božji, ali veste, da je v času Plečnikovega snovanja bilo v LJ, vsaj toliko lojtrskih vozov, kot pa avtomobilov?

  17. chef chef pravi:

    Plečn ik gor ali dol, vsaj most bodo zgradili, na tistem mestu je res manjkal.

    V urbanistično arhitekturo se pa raje ne bom mešal, ker o tem vem premalo.

  18. Okapi pravi:

    Eh, Andrej, kar nekaj v tri krasne si tokrat nalozil:-))

    V Louvru mogoce niso igrali nogometa, so pa vanj postavili moderno stekleno piramido, zaradi katere so mnogi noreli in nekateri norijo se danes. Ampak cedalje vec je taksnih, ki v njej prepoznavajo sodobno arhitekturo par excellence.

    Prizidka k Brandenburskim vratom res niso naredili, so pa naredili veliko sodobno stekleno kupolo na vrhu Reichstaga, zaradi katere so se taksni, kot si ti, tudi na vse pretege zgrazali. Potem se pa pocasi navadijo in vidijo, da je pravzaprav zelo v redu.

    V 21. stoletju graditi most po nacrtu, ki je bil ze pred 60+ leti videti hudo staromoden, bi bila najvecja neumnost.

    O.

  19. Tihec pravi:

    Okapi, to ni čisto res. Obstajajo zelo trdni enakovredni argumenti za kot tudi proti Plečnikovemu mostu.

    ZA staromodni most:
    Ta “sveti” prostor Plečnikovih tržnic in nabrežij ni dokončan. Je ustavljeno delo. Ena od manjkajočih komponent je Mesarski most. V Firencah so denimo v 16. stoletju ustavili dela in dokončali fasado firenške katedrale šele po 300 letih v 19. stoletju. Sagrada Familia v Španiji je še vedno pod žerjavi. Omenjen je že bil Louvre. Stilno bi od modernizma utrujenemu sodobniku ta eklektični Plečnikov izraz nahranil potrebo po ultra-kvalitetnem postmodernizmu (stebrički, kapiteli itd). Saj kaj pa drugega v resnici sodi v to okolje če ne še eno pokrito baročno stebrišče?

  20. Tihec pravi:

    PROTI staromodnemu mostu:
    Funkcionalni hakeljci (dostopi za invalide, dvigala…) in odsotnost sposobnih obrtnikov, ki bi znali izvesti Plečnikove zamisli postavljajo smiselnost takega početja pod en velik “?” . Če se že odločamo za nov most, naj bo nov, optimističen in naj slavi pozitivne plati naše dobe. V 19. stoletju so firenško katedralo dokončali v sodobnem “modernem” stilu (ki je sicer bil neoklasicističen, ampak pustimo to).

  21. Tihec pravi:

    Še enkrat prilagam pomemben intervju s Koželjem.

    http://www.vest.si/2007/03/29/kozelj-o-ljubljanski-trznici

    Hvala g. Košak, da ste odprl to debato.
    lp Tihec

  22. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Rado:
    Strinjam se pravzaprav z 19. komentarjem tiheca. Nekaj, kar je v celotnem kontekstu velika arhitekturna dragocenost, ne more nadomestit neko novodobno skropucalo, ki ne spada v kontekst, kot modruje okapi. Torej … v kolikor bi dejansko ohranili bistvo Plečnikovega načrta in zgolj dodali nekaj novitet v smislu funkcionalnosti, potem okej. V kolikor bi pa z izgovorom na funkcionalnost nadomestili in umestili neko novodobno na horuk grozo, bo pa katastrofa, ki se, žal, ne bi zgodila prvič.

  23. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Rado:
    Aja … me malo skrbi namreč Jankovičeva šparovnost, kar se tiče ohranjanja kulturnih znamenitosti, ki delajo in ohranjajo glavno mesto kot biser. Se bojim, da bi Jankovič vsak cekin na tem področju raje prišparal kot nekaj sedežev za stadion, ki bodo ostajali prazni … Da ne omenjam raznih umotvorov pri lobiranju v zvezi z bari. Kaj je že s tistim toplim podom kavarne Pločnik … Razen, da ob najmanjših grelcih v Ljubljani ne dobim stokrat preplačane kave še po pol ure čakanja na odrezave in arogantne natakarje ne opazim nobene izboljšave, ampak nazadovanje v svrho ponudbe novemu lastniku – prijatelju. Beeee … No, okej, zdaj sem odbluzila na drugo temo. Pardon.

    Torej, samo upam, da se tvoja prognoza v najboljšem smislu res uresniči.

  24. Okapi pravi:

    Simona – dopolniti, ne nadomestiti. In menda ne mislis, da je vsaka sodobna arhitektura slaba? Je pa seveda res, da popolnega soglasja nikoli ne bo. Za nekatere sta steklena piramida v Louvru in kupola na Reichstagu bogokletni, za nekatere pa vzoren primer novodobne arhitekture, ki dopolnjuje staro. In prav tak bi lahko bil tudi most na trznici

    O.

  25. Rado Rado pravi:

    Seveda jaz sam,
    ne morem z gotovostjo trditi niti tega, niti onega. Sam problem prenove je prekompleksna stvar, da bi zmogel že po nekaj urah inetelektualnega napora z gotovostjo trditi: To je to!.

    Lahko le prisluhnemo argumentom te in one strani in povemo, kdo je bil prepričljivejši. Zato te prosim Simona, ne polemiziraj z mano, ampak polemiziraj s stališči prof. Koželja.
    Pri pozornem poslušanju njegove predstavitve sem slišal zagotovila, da že zgrajen “Plečnik” ostane nedotaknjen. Le umestitev “starega” v modernejši del mesta potrebuje vmesnike. Razlike med “starim”! in “novim” se pač brez prilagajanja ne morejo organsko povezati.

    Sam “Plečnik” torej ne bo poškovodovan, le njegova ideja o Mesarskem mostu je dobila nekaj prilagoditev.
    Kdo zmore trditi, da Plečnik danes ne bi sam ugotovil isto?

  26. ps9457 ps9457 pravi:

    Zame je poanta v tem, da so bili nekoč arhitekti pesniki.

    Danes to niso, danes so v službi naročnikov, s svojimi idejami pa živijo v svojem svetu, kjer je nažalost premalo občutka realnosti. Dokazov iz prve roke imam nešteto, naj navedem le enega: na Notranjskem so objavili razpis za izgradnjo vrtca. Prispelo je več predlogov in v tem zapisu se zdaj ne spuščam v slaboumnost tistih, ki so izbrali neki projekt, spuščam se v podrobnost tistega arhitekta, ki je narisal vrtec brez strešnega napušča. Kaj to pomenu? Pojma namreč nima, ta veliki arhitekt, da mora ponavadi mati prinesti ali pripeljati otroka do praga, da večkrat tudi dežuje, na Notranjskem celo več in bolj kot morda drugje, in je zato sila neprijetno, ker moraš v dežju zapirati dežnik, z eno roko držiš malčka, z drugo zapiraš dežnik, vmes ti pa kaplja na glavo. Pa gre le za en ubogi vrtec!

    Poanta ni v tem, da tak vrtec danes na Notranjskem imajo, ne, poanta je v tem, da podeljujemo Prešernove nagrade takim nesposobnežem, ki ne vedo, kako mati pripelje ali prinese otroka do vrtca in da je nadstrešek nekaj takega, kar taka ustanova potrebuje. Taki arhitekti nimajo pojma o življenju.
    Nekoč so bili še slikarji, pesniki. Poznali so življenje. Danes poznajo cigana Zokija in načrtujejop po njegovem, ciganskem (ne romskem!!) prepričanju. Ne pozabite, da je podeželje ploskalo, ko so Jankovića odstavljali, saj jim je ukinil vse male trgovine in vaške babice napotil v oddaljene nakupovalne Mercatorjeve centre.

    Tako se je lahko zgodila Metalka sredi Ljubljane in ‘uničila’ Šestico. Se še spomnite mehurja nad kavarno Evropa? Ni le nekdo tega le naročil, nekdo je nekaj takega celo projektiral! V tem je glavna težava.

    Zato ima danes Plečnikov Mesarski most pridih zastarelosti, ker ga ocenjujejo cigani, tipa Zoki & co.

  27. Tihec pravi:

    Iskreno vam povem, da sem za nov most. Imam pa določene zahteve. Ta prostor je tako nabit s kolektivnimi in slehernikovimi spomini ter čustvi, da je poseganje vanj občutljivo za duševnost čisto vseh meščanov.

    Razlika med sodobnimi novogradnjami in obrtniško sezidanimi srednjeveškimi hišami nabrežij, delikatnimi pogledi na grad ter stolnico, Plečnikovimi arkadami je v bistvu stvar “taktilnosti”. Ta konec Ljubljane so sezidale obrtniške roke, opeko za opeko, kar se čuti in nezavedno godi, saj je to človeško in vsem blizu. Mene in verjetno g. Košaka je samo strah, da ne dobimo neke kao super arhitekturne rešitve, ki bo totalno zažigala na naslovnicah arhitekurnih revij, za druge telesne čute pa ne bo poskrbljeno. Kakšen bo na otip, kakšen bo zvok? Kakšne bodo sence in kakšna osvetlitev? Zgraditi most ni nikakršen problem (Koželj je sprojektiral Črni kal…). Izziv in odgovornost so pa prav te “čutne sfere”, ki jih mora radodarrno razdajati scenografija mostu. Se bom tam rad zadrževal? Se bo dalo usesti in zaljubljati?

    Edino tu mi leži cmok v grlu. Pa ne mislit, da se to povsod v tujini dela. Dela se že. Le redkokje in redkokomu pa uspe. Niso vsi Peter Zumthor. (Google: Peter Zumthor Kolumba)

  28. Rado Rado pravi:

    Arhitekti so vedno bili v službi naročnikov.
    Na eni strani je naročnik s svojimi zahtevami, na drugi pa arhitekt s svojimi idejami.

    Stvar družbenega konsenza pa je (urbanizem), ki arhitektom postavi limite in jim nakaže usmeritve.

    P.S.
    Anonimni ps9457
    Z zmerljivko cigani Zoki, nisi še ničesar povedal o stvari sami. Povej raje kaj o teh, ali drugih argumentih. Zaenkrat vemo samo to, da Jankoviča ne maraš.

  29. ikari pravi:

    { andrej:
    -sodnija na miklošičevi (ta na cesti in paviljon v atriju med stavbami
    - koto
    - parkirna hiša trdinova
    -obadva partijska-funkcionarska bloka zraven parking hiše
    - ptt stavbe na vogalu pražakove
    -banka na dalmatinovi
    - a banka na slovenski pri bavarcu
    celoten bavarc, vključno z kozolcem (ta je vsekršna sramota mesta zase)
    - celotna ajdovščina
    - dom sindikatov
    mueler (ni komunistična gradnja)
    - zmazek od stavbe takoj zraven centromerkurja
    - ves mali trg

    to so samo projekti ki jih naštejem z vrha glave, tako rekoč na pamet, ki jih bom podrl ko bom župan. in to je šele en del strogega centa-severno od čopove

  30. ikari pravi:

    @ andrej: še dodatek. kot center štejem vse znotraj tivolske-aškerčeve-zoisove-tunel-reslova- trg Of-tivolska

    kle pol pride v poštev še prjekt Moderne galerije (kaj je blo narobe z Jakopičveim paviljonom da so ga podrl pa naredl ta zmazek?), poglobitev železnice in tivolske ceste,…
    še par bi se jih najdl

  31. ervinator pravi:

    Argumenti v Košakovem članku so v glavnem za lase privlečeni. Očitno o Franciji in Parizu ne ve kaj dosti, izgleda pa, da tudi o Nemčiji in Berlinu ne. Tudi jaz raje vidim, da se uresničijo originalne Plečnikove zamisli, ampak argument za to pa ne more biti, da ne sprejemamo lepšega in modernejšega.

  32. Človek Človek pravi:

    Spet je potrebno poudariti, Ljubljana potrebuje dva župana in to ni hec. Janković je dober za fuzbalplace, BTCje, fužine ipd, medtem ko ko je kultura zanj – vsakdanji program POP tvja… Vsak trgovec ne more prodajati vseh izdelkov in to je tukaj jasno. Jankovič je dober za renaulta ali pa ljudski avto, medtem ko mu za royca manjka znanja in duše….

  33. ikari pravi:

    glej tko ti bom rekel: na temo mesrskega mosta jst vem več kot povprečen laik…

    odkar so postavli temeljni kamen v mestnem svetu in stroki poteka huda vojna za to kdo, če sploh, bo ta most gradil, s kerim dnarjem, kdaj in kako…
    največ arhitektov je proti gradnji plečnikovega mosta, ker da bi to da tel lj spremenilo v “plečnikov spomenik”. najbolj pogost izgovor je da je most zastarel. ker je pač plečnikov

    drugač pa ni realneg aizgovora zakaj se to neb tko gradil kot se. dejstvo je da košak dobr pove kaj se v tujini NEBI delal. Zato ni treba bit poznavalec, čeprav ne dvomim da je, tujih mest. Gaudija v barceloni nedvomno nebi nadgrajevali s prizidki. Amen.

  34. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma gospoda

    Argument da je Plečnik zastarel je totalno deplasiran. Pred letom dni je bil pri meni arhitekt iz New Yorka in je rekel, da je Plečnik tam popolni hit in da ga po malem vsi kopirajo. Ko je slišal za garaže se je prijel za glavo in dobesedno rekel “Zaustavite tega Srba” pa je on tudi Srb. Kar se tiče slovenskih arhitektov, mar ni čudno da nihče od njih ne gradi v tujini? Tu imam kolega, ki je star dobrih 35 let in je gradil po celem svetu in največ na Kitajskem. Sedaj pa mi povejte zakaj Koželj in kompanija nič ne gradi v tujini? So prešvoh. Za nameček pa so tako ošabni, da se postavljajo s svojimi kvazivizijami nad Plečnika, toda Plečnikov talent se je skozi leta izkazal. Glede ostalih pa se strinjamo, da so samo uničili Ljubljano, če ne že cele Slovenije. Veličino umetnikom se prizna tudi s tem, da se njihova dela dokonča. Argument da danes nismo sposobni izgraditi Mesarskega mosta po Plečnikovih načrtih, pa je posebej bosa. Smo mar tehnološko nazadovali?

    pa lep pozdrav

  35. ps9457 ps9457 pravi:

    @anonimni Rado: glede Jankovića torej tole: ko so v Ljubljani prodajalke jokale, ko so Jankovića odstavljali, so na deželi ploskale, saj je ukinil vaške trgovinice in prisili vse, od starejših do mlajših, da se napajajo v centrih. Koliko delovnih mest je tako uničil Janković, se pozanimaj še kje drugje, ne le v Ljubljani. To so ciganska posla! Kako je Plečnikov živilski trg spremenil že zdaj v cesto, se prepričaj sam, saj se desetletja ni vozilo mimo arkad ob Ljubljanici, zdaj se. Spet ciganska posla! Zapiranje središče Ljubljane na način, kot je to storil – spet ciganska posla. Rabiš še? Tole sem navrgel iz rokava, ciganska pa so tudi poslovanja z lastnimi podjetji, ko je bil še direktor Mercatorja, uvedel 40% maržo na izdelke, da ni nihče, razen tistega, ki se je strinjal z njim mogle prodajati v Mercatorju. Spomni se še njegovega direktorovanja v SOZD Emona, ki ga je skoraj uničil, ko je bil tam direktor. Itd itd…cigan z malo začetnico. In tak nam bo posodobil Ljubljano? Ciganska (ne romska!) razmišljanja.
    Imaš pa prav, da tega ‘cigota’ nisem podrobneje razložil v svojem zapisu na Koširjev članek, sem pač mislil, da glede na to, kaj so pred menoj pisali v tej isti rubriki, razumeš, kaj mislim s tem.

  36. solata pravi:

    Zadnjič sem v enem časopisu videl sliko osnutka Plečnikovega originalnega mostu in se mi je zelo dopadel. Če bi naredili most po tem načrtu, bi bilo zakon!

  37. solata pravi:

    Aja šele zdej sem prebral do konca. Ja, v Dnevniku je bil ta zanimiv članek in slika Plečnikovega mostu.

  38. solata pravi:

    Plečnik je zakon! Meni se zdi največja kozlarija garažna hiša Šentpeter pri KC. Kup železja, ki nikakor ne sodi med avstroogrsko arhitekturo in poleg cerkve. Za skozlat.

    Še sreča, da ima ZJ še vsaj toliko pameti, da temu bebcu Andreliču ni dovolil graditi Kolizeja. Pri nas očitno vsak kurac z osnovno šolo, ki si na ne vem kakšen način nakrade denar, misli da je drugi Plečnik.

  39. vickyha pravi:

    Se strinjam. Komunizem je naredil nepopravljivo škodo (tudi) v arhitekturi, z namenom, da bi se le-ta čim bolj distancirala od prejšnje, z željo po unikatnosti, drugačnosti in edinstvenosti. V tem zanosu (biti drugačen za vsako ceno) je bila ustvarjena cela vrsta brutalne arhitekture, ki je posledično ustvarila veliko neužitnega. Opažamo post festum. Še bolj žalostno pa je, da je taka miselnost, ki je še kako pristona tudi v strokovnih krogih, (uspešno) botrovala k vztrajemu razvoju arhitekturnega podmladka pri nas…. kar je očitno iz takihle banalnih natečajev. Nova slovenska (neužitna) smer razmišljanja v arhitekturi. Popolni arhitekturni eksibicionizem in subjektivizem, ki ima v Sloveniji posebno mesto. Ali pa odraz pomanjkanja samozavesti, ki ga pač izkazujemo tudi v takšni obliki, poleg ostalih.

  40. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Plečnik je uredil celotno tržnico s tromostovjem. Ne vem zakaj ne bi dokončali njegovega projekta po njegovih načrtih, marveč moramo vedno delati nekaj po svoje, samo da zadovoljimo ego naših nedokazanih arhitektov. Složni so samo takrat, ko dobi kašen tuj arhitekt možnost da dela v Sloveniji. Takrat se jih zbere tudi po 500 naenkrat v CD. Spomnite se Kolizeja.

  41. ikari pravi:

    @ andrej: Svojega mnenja nisem izrazil dovolj prepričljivo ali pa ne dovolj jasno. Zavedam se da bi bilo dogradit Mesarski most idejno zaključit Tržnico in celotno območje med Tromostovjem in Zmajskim mostom-na obeh dregovih Ljubljanice. tam kjer je do letos bil sladoledni vrt “Cacao” je plečnik načrtoval, baje še eno odobono arkado, kot je ta na tržnici. Ta se vleče do mesarskega mosta in potem baje, po načrtu ledi še ena. Baje sem pred leti govoril prav z enim od bivših dekano arhitekrute, ki mi je zagotovil da česa tako “monotonega in dolgočsnega” on že nebi gradil.

    Meni je koncept Mesarskega mosta lep. In želim da se gradi. Da se gre za mojo odločitev, bi ta most že stal.

    Kar se tiče “umetniških-delavcev” med slovenskimi arhitekti-poraz. En sam tržno orientiran egoizem in nesposobnst. Obstoja razlog zakaj sprejemam razslojitev na “umetniške delavce in umetnike. razlage najbrž ne rabite, mar ne.

  42. dino pravi:

    menim, da se večini mest poznajo različna obdobja arhitekturnega in urbanega razvoja. ljubljana ni izjema. nerealizirani ali nedokončani projekti iz bližnje ali daljnje preteklosti so žal za vedno izgubljeni tudi, če bi jih nekdo čez leta poskušal realizirati po originalnih zamislih arhitektov. konteksta se nažalost ne da več »po-ustvariti«.
    vsakič znova mi je hudo, ko slišim ali vidim vse tiste nostalgike, ki zaradi nasilja preteklih »programskih« arhitektur in urbanizacij, iskreno trepetajo pred možnostmi srečanj novejših in starejših arhitektur v še tako občutljivih mestnih jedrih kot je ljubljansko.
    sorry, guys. sobivanje arhitektur je nujno in zato vsi, ki živimo s tem mestom, uradnikom in politikom moramo povedati, da se s posameznimi rešitvami ne strinjamo. vedno so možnosti za ponovitev natečajev.

  43. Tihec pravi:

    g. Košak, če smem, ker se vsaj površno navezuje tudi na vaš članek:

    Ravnokar se je končala oddaja Omizje na RTV z naslovom “Kakšna bo Ljubljana leta 2025?”. Z gosti podžupan Koželj, dunajski arhitekt Boris Podrecca, kulturni dediščinar Prelovšek, Boštjan Vuga (iz biroja Sadar-Vuga) in profesor Vodopivec. Debata na nivoju, vročekrvna.

    Ponovitev bo danes ob 11:30 na TVSLO1. Ogled je možen tudi v spletnem arhivu.www.rtvslo.si. V Berlinu si prek spleta tega ne da predvajat, ampak ziher imate kabelsko in s tem tud TVSLO1… (A sem preveč optimist?) :)

    lp v Berlin
    T

  44. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Tihec, nimam satelita in praktično ne gledam TV. Grem raje v kino ali kako super DVD-teko.

    Dino, skoraj prepričan sem, da si arhitekt, saj ti vedno zagovarjajo moderne posege, potem pa ko mora živeti s temi čudesi od pol idej, pa nihče ne odgovarja za nič.

    Sicer pa v Berlinu lepo vidim, kako se stapla moderno s starim, samo da tu starih zgradb po pravilu ne rušijo, marveč jih obnavljajo. Gradi se pa vseskozi in mesto je lepo. Ljubljana vedno manj…

  45. Jernej pravi:

    In tvoj argument je torej, da je arhitektura doživela višek s Plečnikom? Da se je svet ustavil leta 57 in vse kar je bilo zgrajenega po tem nima vrednosti? Z vsem spoštovanjem do Plečnika in njegovih častilcev…karavana gre (in je šla) naprej. Vztrajat na že zdavnaj pozabljenih načrtih je tragikomično. Ne ga srat fantje in punce. S takimi argumenti bi se tud filmi še vedno snemali brez zvoka in barv.

  46. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma ne gre za to

    Seveda mora mesto iti naprej. Toda zakaj vedno posiljevati z novim, v izrazito zaokroženem starem delu mesta. Pa zakaj te geniji ne uredijo vseh pasaž. Še cel kup zadev je ki bi bila nujne, porušit Cukrarno in narediti kakšno impozatno stavbo, kaj je s Šumijem? Zadev je preveč. Sem videl fotografijo mesarskega mosta od Plečnika. Izgleda zelo impozatno.

    Pa brez zamere

  47. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Točno tako! … Gre za pravilno umeščanje novotarij, ki ne morejo bit dobro umeščene v arhitekturo “spomeniške” vrednosti. Zato so primerjave starega mestnega jedra z BTCjem smešne in brez osnovnega občutka. In ja, zakaj ploskat po spomenikih z novotarijami, ko je toliko potrebnega za postorit, pa ga ni junaka, ki bi se sploh lotil zadeve.

    Pri vsem skupaj obstaja pa še ena resnica. Da je res vztrajat pri že zdavnaj (ne bi rekla pozabljenih), ampak starih načrtih tragikomično. Vendar pa je še bolj tragikomično, če ne gre za dejanski napredek v arhitekturi ali drugi “umetnosti” (arhitektura že dolgo nima nikakršnih ambicij kulturne vrednosti na žalost), ampak za ponujanje instant kičastih rešitev v zameno za gradnje iz preteklosti izjemne kakovosti in še kulturne vrednosti. Trenutno živim v bloku, ki baje sploh ni slaba varianta gradnje in ličnosti, ampak dragi moji, to je navadna na horuk splanirana kartonska škatla v primerjavi z obokano staro stanovanjsko hišo v centru Ljubljane, kjer sem živela prej. Je razpadala zaradi izjemne malomarnosti občine in še razpada, ampak prenesla je veš, kot bo tale škatla, v kateri trenutno pisarim, da estetske vrednosti sploh ne omenjam. Dobro se je hvalit z dobrim. In če bi meni prodajali danes za napredek filme, kjer bi videla razmazano sliko v barvah in povečen zvok, pri čemer bi komaj razločila, kaj kdo govori, samo zaradi zvoka in barve zame to pač ne bi bil napredek. In konec koncev še danes kdo posname zelo učinkovit filmček v črnobeli tehniki, enako kot pri fotografiji. Napredek sam po sebi ne pomeni nič … izdelek mora imet dušo v vsakem primeru, da bi bila korist večplastna in resnično dobro uporabna. Kapitalizem pa žal temu dejstvu preprosto ni naklonjen.

  48. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ha, ha

    Ravno gledam Omizje. Očitno bo ta Emonika res nekakšen DisneyLand. In že sedaj nihče ni kriv, kako bo to izpadlo…Ma saj to ni res!!!

  49. hivchek pravi:

    Sam nase sem jezen da bom to reku, ker to ni v mojem slogu, ampak komunisti so po lj naredili relativno izjemno mal škode… če primerjaš z resnično komunističnimi državami sosedami, kjer so razni samodržci podiral cela srednjevaška mesta da so pol lahko gradil avenije in “palače”, ki se jih zdj vsak na pol inteligenten romun in bolgar sramuje…

    tut bom še enkrat poudaril da ni komunizem, sam po sebi, odgovoren za požiganje gradov, dans mam leve popadke, to je bla vse maščevalnost lokalnih kmetavzov sev
    cer tistih z rdečo zvezdo na čelu… pa vseen.
    pač slovenska mentaliteta upesnjena v tekstu: “Grad gori, grof beži…”

    Vsakič ko pa slišim “Dunajski” pa Podrecca v istem stavku pa “popizdim. WTF???? Tip je slovenc. Še to kar je hotel delat v Ljubljani so mu preprečile ravno te neumne glave, ki jih tuki biča Košak. Ma tip dobr načrt za Ilirijo, poglejte si to. In tavn to se ne bo delal. Tivoli nazaj v mesto, prevsem pa Tivoli brez preveč betona.

  50. Tihec pravi:

    Ja, z Emoniko se bo res težko sprijaznit… Še kot otroku so mi burili domišljijo načrti za novo postajo, tiste skice, pa tiste lesene makete in načrtov razstavljenih na železniški postaji. Pa to, da bi se povezale ceste, ki jih železnica seka. Tole Mall-of-America težko požrem.

    Sem pa potiho kaj takega pričakoval. Če prebereš knjigo Špele Šeme “V vrtincu potrošnje”, ti odpre oči tako na široko kot Naomi Klein “No logo”. Šemetova super razloži kako delujejo megamarketi na slehernika in kakšne osvajalske taktike ubirajo. Eni smo ravnokar priča: Naj bo to vodnik za managerje megacentrov:
    1. Zasedi infrastrukturo
    2. Bodi velik in zastrašujoč
    3. Ne prilagajaj se, ignoriraj vse okoli sebe in vsili svoj ritem (dopovej ljudem, da brez tebe nikakor ne morejo živet)
    4. Pri tem vztrajaj in z očesom ne treni niti za sekundo

  51. vickyha pravi:

    Jernej, ne gre za to, da je arhitektura doživela višek s Plečnikom, ampak za vsiljevanje nekih oblik, ki niso logična posodobljena nadgradnja obstoječemu oziroma v tem delu predstavljajo arhitekturni tujek, ki kvari skladnost celote. Ego, ego, ego.

    Vsaka (dobra) urbana arhitktura mora predstavljati podlaga za neko nadaljevanje v urbanizmu, ne pa da je že v osnovi samo sama sebi v namen in eksibicionistična. NA takem mestu gre tudi za odraz neke kulturne in nacionalne note, identitete, če hočeš, (s posledicami moramo živeti uporabniki še zelo dolgo ) zato to prav gotovo ni pravi naslov za izživljanje nekega egotripnika one-night-standerja, tako arhitekta kot župana…..

  52. Za narodov blogor » Objave » Monstruozni karbunkelj pravi:

    [...] strinjam se s Košakom, ki je v zvezi z natečajem za “Plečnikov” Mesarski most ostro napadel župana Jankovića in [...]

  53. ikari plebanus civitate labacensis pravi:

    Pri celotnem debaklu z “Emonmiko” gre za večplastno katastrofo. Lani, ko sem bil v Beogradu, sem se smejal njihovi “novi” želežniški postaji, ki že 20 let sameva nedograjena takoj pod dedinjem. Pa me je hitr streznil komentar srba, ki je branil “svojo domovino”, češ: “ko bo lj gradila postajo, čez deset let, bo vse narejeno na pol in bo trajalo vsaj dvakrat dlje kot to” in je pokazal na gradbišče. Pa še res bo tako.

    SAmo pogletje kaj so “sposobni” urbanisti do zdj naredl iz NUKll. 30 miljonov je odtekl v privatne žepe, stavba se pa krči kot kašmirski pulover v mehčalcu. Kmal bomo mel tak NUKll, se kdo spomne karikature “Clinotnova spominska knjižnica”??? No tak bo NUKll na koncu koncev-lesena baraka z 20kvadrati, pa porn revijami.

  54. dino pravi:

    nisem arhitekt. nisem umetnik, režiser in nisem nostalgik. menim pa, da je možno prideti do ok rešitev, če si pripravljen na to, da ne štartaš na prvo žogo. poglej kolikokrat so ponavljali razpise v berlinu (postdamer platz), londonu (national gallery, tate…). pariz in london sta tipična mesta za katera lahko rečeš, da nova arhitektura povdari veličastnost “zgodovinskih” arhitektur. shit je le, če se vse ustavi nekje na polovici poti in se po navodilih zasuče v “občutek za lepo in skladno” politikov, mesarjev itn.

  55. ikari pravi:

    to je zanimiv komentar. pr nas tako mesarji običajno vejo več kot vsi ostali

  56. MAX FABIANI pravi:

    Was here …

    by the way.

  57. Tomac pravi:

    Ne bom komentiral nivoja “strokovnjakov” in “vsevedov”, ki so oddali svoj komentar na tvoj blog, Andrej…..bom pa skromno vprašal ali je sploh kdo pomislil čemu sploh potrebujemo Mesarski most ??…da nas bo, z vso svojo glorioznostjo pripeljal naravnost v dva mala lokalčka na Petkovškovem nabrežju, ali kaj?!!!???
    Naj pojasnim: če dobro pomislite, vsi mostovi na Ljubljanici ( in mostovi nasploh) vodijo “od nekje” “nekam”, ta most pa bi vodil “od nekje” “nikamor” -iz tržnice naravnost v… Petkovškov hram. Je to namen velikih mostov ?….Plečnik je namreč v zvezi z Mesarskim mostom predvideval tudi ulični preboj na Kolodvorsko ulico in bi s tem vzpostavil za tisti čas logično in pomembno prometno povezavo železniškega kolodvora z glavno mestno tržnico….in to je bil smisel mostu…
    Tukaj pa vsi počez polemizirate – most po Plečniku ali sodoben most….nihče pa se ni vprašal : MOST? ….ZAKAJ? ….ČEMU?….
    ….zato je po mojem mnenju most na tem mestu za današnji čas nepotreben in popolnoma nesmiselen…ali pa imamo v Ljubljani morda preveč denarja?!!!!
    LP T.

  58. Tomac pravi:

    Ob abstraktni dilemi – most po Plečniku ali sodoben most – pa naj vas vprašam tole :
    Ali bi bili v bolnišnici raje operirani po sodobni metodi ali po metodi izpred 2. svetovne vojne?………….
    …Kako?….Kaj pravite?……po Plečnikovi metodi ?…..

  59. vickyha pravi:

    Tomac : in kako ti veš, da smo vsi amaterji?

  60. greska pravi:

    Kažeš: “Vse to me spominja na tisto srbsko, da bodo zgradili še lepši in starejši Vukovar.”

    Samo da te ispravim, mislio si verovatno na cuvenu izjavu hrvatskog generala Praljka, koji je prilikom naredbe da se srusi stari most u Mostaru (BiH), na opasku da se to ne treba ciniti, odgovorio: Izgradicemo stariji i lepsi (most).

    Kapiram da ti u kontekstu spominjanja Jankovica odgovara parabola koja u negativnom kontekstu povezuje tvoju pricu sa njegovim polusrpskim poreklom, ali cinjenicno si pogresio.

  61. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma Greška, tako Srbi kot Hrvati so uporabljali iste besede. Jaz sem se zapomnil tole za Vukovar.

    Tomac, kako lahko mešaš zdravstvo in arhitekturo, mi ni jasno???

  62. nevarnokorenjeizvesolja pravi:

    Prvič. Ideja, da bi bilo mesarski most treba zgraditi po Plečnikovem načrtu je anahronistična in že zato nesmiselna.

    Drugič. Vsaka novogradnja mora prepoznavati kontekst v katerem nastaja in se nanj primerno odzivati. Plečnikova tržnica je pomemben element identitete naše “ljubljene” prestolnice, zato je primerno, da se novi mesarski most do nje DISTANCIRA in ji tako izkaže spoštovanje, ki ji pritiče. Ker se most in tržnica držita eden drugega, te distance prostorsko ni možno doseči, zato jo je treba doseči SLOGOVNO. Kaj je ORIGINAL in kaj je DODATEK, mora biti očitno, zato je razmišljanje o nekakšnem Plečnikovem ponaredku huda zabloda.

    Tretjič. Most je samo en del omenjenega arhitekturnega natečaja. Širši obseg natečaja je posledica dejstva, da v mestu obstajajo programske potrebe, ki jih zgolj z izgradnjo mostu ne bi bilo mogoče zadovoljiti.

    Četrtič. Če bo most zgrajen v sodobnem slogu, še ne pomeni, da bo tudi SLAB, t.j., da bo s svojo prisotnostjo degradiral vrednost tržnice. Je pa vsekakor res, da je ta neljubi scenarij mogoč…

    Petič. Celoten problem je arhitekturno-urbanističen, gospod Suhadolc pa je predvsem oblikovalec.

    Pripomnil bi še, da obdobje komunizma za Ljubljano ne predstavlja tako velikega zla, kot se morda zdi. Na spisku arhitektov, ki so Ljubljani pustili svoj (pozitvni) pečat, so takoj za Plečnikom, namreč ravno arhitekti iz tega obdobja, z Ravnikarjem na čelu.

  63. Tomac pravi:

    Metafora, Andrej, metafora….
    Ne mešam…
    …primerjam…saj veš – primera….prilika…..metafora….
    Daj no, saj si študiran človek – prepoznaj primero…
    Anahronost vs. sinhronost…
    Plečnikjanstvo vs. sodobnost…

    In od kod sploh ideja ustvarjati umetniško delo, če je umetnik mrtev.
    Kapiraš?
    Ni umetnika, ni umetniškega dela…simple as that…
    Ni umetnost, kar je Plečnik narisal, umetnost je, kar je skreiral, postavil, sezidal, skratka utelesil in materializiral. Splošno znano je , da noben njegov arhitekturni projekt ni bil izveden takšen, kot ga je narisal, ampak je bil načrt samo del kreacije, ostalo je spreminjal in udejanil med gradnjo…evo, in tu se je rodilo umetniško delo…
    To, kar pa bi nekdo zgradil po Plečnikovem načrtu ali bolje rečeno osnutku, pa bi bila groteska….perverzija…izkrivljenost…posiljstvo mrvega umetnika…kapiš?
    Zaradi vsega tega sem proti tej gradnji in če tam že mora biti most, naj bo , zaboga, sodoben…..saj se čas ni ustavil…
    …ali pa se Slovencem je in še skisal zraven…..
    Lep pozdrav T.

  64. Tomi pravi:

    G. Košak, jaz pa mislim, da je (da se lepo izrazim) skrajni čas, da spredvidite, da prehranjevanje v Berlinu in iztrebljanje v Ljubljani ne gresta skupaj. Ali eno ali drugo.

    O tem, da so pa skoraj vsi zapisi tukaj skrajno negativni in velika večina tudi neargumentiranih, pa tudi čivkajo že ptice na vejah. Žal je pač tako, da kdor sam ne doseže uspeha, mora prepoznavnost iskati v pljuvanju drugih.

  65. schuler pravi:

    ni problem v arhitekturi ljubljane in kako bo ona izgledala v bliznji prihodnosti.vi teh projektov niste niti videli niti nastudirali.problem je v vasih glavah .polni ste predsodkov “o pameti z juga”ker mislite da ste nekaj vec in da nobeden ni to kar ste vi ,jasno ce ne prihaja z zahoda.ta je se tako neuman ,je pa “evropski”.tukaj je problem.vsaki človek je unikat zase neglede kje je odrascal in ni treba nobenega zaliti z primitivnimi zaljivkami sploh vi ki se tako vnemo zavzemate za kulturno in ahitekturno sredisce kakrsno je ljubljana.eni so potrebni prastarega metoda zdravljenja psihoterapije in sicer samaranje

  66. jan pravi:

    kaksni bolnike ste .kaksne povezave ima jankovic z vukovarjem.kaksne primerjave mislim???
    to da je plut morilec se ne pomeni da so vsi slovenci enaki.bedastoča in na bruhanje mi gre to posplosevanje in stereotipi.malo se zamislite kako s svojim razmisljanjem in pisanjem skodujete druzbi neprimerno vec kot pa tisti ki bodo naredili most ki bo seveda za ene sprejemljiv ter za druge apriori za neč.sovrastvo in predsodki so v vasih glavah in to je cesar se morate znebiti.potem bo vse ok.

  67. Tihec pravi:

    Če koga zanima, znani so rezultati natečaja.
    7. aprila bo na Rotovžu tudi razstava.

    http://www.arhiforum.si/uploads/tender/ZAKLJ_POROCILO_Trznice.doc

  68. Tihec pravi:

    Tule so slikce vseh nagrajenih natečajnih idej:

    http://www.arhiforum.si/natecaji/ljubljanska/first.html

  69. SA pravi:

    e melhore site de Hoteis
    http://www.lisbonow.com
    Http://www.aonehotels.com

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !