Molk je zlato
Petek, 18. januar 2008Tako nekako bi ocenil molk v ekonomsko liberalnih krogih ob izidu knjige antiglobalistke Naomi Klein z naslovom Doktrina šoka. Pričakoval bi, da bosta Jože P. Damijan in Mićo Mrkaić zagnala kampanjo proti knjigi, ki razkriva metode Miltona Friedmana in njegovih čikaških fantov, toda nič.
Tudi dnevnik Finance, ki je večno pribežališče novih ekonomskih teoretikov popolnega kapitalizma, se je knjigi ognil na široko, kolikor se je le dalo. Zakaj je tako? Ah, gospôda, dokler ne vzamete knjigo v roke, vam ne bo jasno, da je knjiga prvovrstna politična srhljivka, ki brez dlake na jeziku razkriva metode učencev velikega Miltona Friedmana in gospodarska pogorišča, ki jih za sabo puščajo njegovi fantje. To so gospodarstva držav Južne Amerike, bivše Sovjetske zveze in Azije, kjer se je ozek sloj ljudi, ponavadi blizu vladajoči eliti, skupaj z multinacionalkami strahovito obogatil, srednji sloj je izginil, namesto njega pa se je m pojavila množica revežev.
Srh nas spreletava, ko se spomnimo, da je eden od čikaških fantov Jeffrey Sachs po odcepitvi skakal okrog Lojzeta Peterleta in mu ponujal svoje storitve. Hvala bogu so slovenski ekonomisti, ki jim danes očitajo gradualizem, takrat bili močnejši in so prepričali slovenske politike, da ne potrebujemo nasvetov tujcev, podprtih s priporočili Svetovne banke in IMF. Če ne bi bilo tako, bi bila danes Slovenija banana republika, kjer bi par tujcev in domačih tajkunov operiralo s strahovitim kapitalom, večina Slovencev pa bi bili navadni mezdni delavci, brez minimalnih socialnih pravic. Je to tista vizija, ki si jo Slovenci želimo? Po mojem ne.
So pa liberalci dočakali svojih pet minut ob nastopu Janeza Janše, ko je ta posvojil njihove gospodarske ideje in dobro leto in pol grozil z enotno davčno stopnjo. Šele po negativnih signalih javnosti je potegnil zavoro in se otresel tempiranih bomb v obliki Jožeta P. Damijana in Mića Mrkaića. Danes sta oba največja nasprotnika Janeza Janše. Jože P. Damijan se že ponuja drugim političnim strankam kot ekonomski svetovalec. Glede tega se mi zdi delovanje Mića Mrkaića bistveno bolj pošteno, saj je pobral šila in kopita in se zaposlil v Svetovni banki — in za popotnico napisal knjigo Svete krave, ki pa žal ni postala uspešnica. Jože P. Damijan pa veselo nadaljuje svoje poslanstvo in na dolgo in široko napada vsakogar, ki nasprotuje prodaji Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav in očitno vsega slovenskega gospodarstva in se še vedno ponuja za rešitelja slovenskega gospodarstva. Enega najbolj pomenljivih člankov najdemo na Razgledih.net, kjer Jože P. Damijan priporoča metodo boja proti Pivovarni Laško z infiltriranjem v njihove vrste in razkrivanjem njihovih metod, kot je to počel nek novinar s Ku-Klux-Klanom v Ameriki. Ta je pa res bosa, mar ne? Industrijska špijonaža kot metoda poličnega boja?
V boju proti tajkunom, ki je navadna populistična poteza Janeza Janše proti političnim nasprotnikom, in pri idejah umika države iz gospodarstva sta si Janez Janša in Jože P. Damijan spet blizu, čeprav navidez stojita na nasprotnih bregovih. Je pa pomenljivo, da knjiga Naomi Klein postaja po Marxu prvovstno politično orožje, saj brezobzirno razkriva metode globalnega kapitala v navezi z politiko. Če je v slovenski politiki še kaj intelektualnega kapitala, jo priporočam v branje vsem, saj je že danes jasno, da bo odnos do kapitala igral najpomembnejšo temo na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Do takrat pa lahko pohvalim potezo libertalca Tomaža Štiha, ki je zbral dovolj hrabrosti in ustanovil Liberalno stranko. S tem je zastavil svoje politične delnice javno, vsi ostali pa se vrtijo okrog strank, ki jim kaže dobro na naslednjih volitvah, in jim že ponujajo svoje storitve. Za vse te liberalce velja tista starogrška modrost: “Bojte se Danajcev, ki prihajajo s darili.” Sam bi dodal, da njihov molk ni zlato …
Objavljeno v Petek, 18. Januar, 2008 ob 16:34 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
18. Januar 2008 ob 17:26
A ni so to bolj neoliberalci?
18. Januar 2008 ob 17:28
Lahko jih tudi tako imanuješ, saj enkrat so novoliberalci, drugič libertinci, tretjič…Naj se zmenijo, he, he…
18. Januar 2008 ob 18:30
To je treba prebrat, to je pa problem.Če bi bilo instant bi še šlo tako pa…..
18. Januar 2008 ob 20:25
Srh nas spreletava, ko se spomnimo, da je eden od čikaških fantov Jeffrey Sachs po odcepitvi skakal okrog Lojzeta Peterleta in mu ponujal svoje storitve. Hvala bogu so slovenski ekonomisti, ki jim danes očitajo gradualizem, takrat bili močnejši in so prepričali slovenske politike, da ne potrebujemo nasvetov tujcev, podprtih s priporočili Svetovne banke in IMF. Če ne bi bilo tako, bi bila danes Slovenija banana republika, kjer bi par tujcev in domačih tajkunov operiralo s strahovitim kapitalom, večina Slovencev pa bi bili navadni mezdni delavci, brez minimalnih socialnih pravic. Je to tista vizija, ki si jo Slovenci želimo? Po mojem ne.
Kje ti živiš, človek. Saj se je to tudi zgodilo in še se bo dogajalo. Kapital je že zdaj v rokah peščice ljudi (osamosvojitvene leve in desne politike), samo pri koritu so pustili razne kulturnike in vse tiste z državnimi službami, ki zdaj grozijo s štrajkom (da jih ni sram) v resnici jim pa gospodarski del “prideluje” veliko višje plače, kot si jih sami lahko privoščimo.
18. Januar 2008 ob 22:48
Če Košak že ne uspe snemati filmov bi mogoče lahko radikalno spremenil poklic in postal rešitelj Slovenije, saj se spozna na politiko, ekonomijo in podobno… take res potrebujemo, jih imamo premalo… samo 90% slovenske srednje in mlajše generacije misli da se poznajo na ekonomijo in politiko.
19. Januar 2008 ob 00:46
Spremljam tvoje strani,morem rečti, da se jih ne bojiš ,,medijev,,
ljudje so brez srca……
ttudi v icidetu ,,povprećje plać,,
ki niaso na raćun plač naredili eleborata/statistike zakonov ki so so roparom podjrtih na roko in (t2)…
19. Januar 2008 ob 12:00
Jaz mislim, da je tale naš svet premajhen za tako veliko množico ljudi in da se čas navidezne sociale izteka…..je pač tko, da najmočnejši preživijo:)
19. Januar 2008 ob 13:42
@davidpelko
Kateri kulturniki pa so pri koritu?
19. Januar 2008 ob 15:09
andrej, dobro napisano, le nekatere teze so prepogumne. Denimo o zgodbi s Sachsom govoriš tako samozavestno, kot bi se spoznal na ekonomijo. Morda imaš celo prav, a samo zato, ker v to verjameš, ne pa zato, ker bi res razumel, za kaj gre.
19. Januar 2008 ob 17:58
Nov Hate page J.P Damijana
20. Januar 2008 ob 09:36
kinkitone. Vsi tisti, ki dobijo kakršnakoli naročila preko državnega proračuna. Ali drugače, vsi tisti, ki svojih “kulturnih” izdelkov in/ali storitev ne bi nikoli mogli prodati na tržišču.
20. Januar 2008 ob 09:43
P.S. Tu zraven štejem seveda tudi vse tiste honorarce in zaposlene na rtvslo, ki jih že zelo dolgo nihče ni tam videl so pa tako ali drugače na plačilni listi. Seveda ne smem pozabiti omeniti tudi vse tiste, ki nekaj vseeno delajo, a so za to delo predobro plačani. Znano je, da država “svoje” ljudi boljše plača, kot si to lahko privoščimo delavci iz gospodarstva “izvzemam managerje”. Vsi bi mi imeli državne službe, a ne? Solidna in redna plača in seveda veliko boljši pogoji dela, kot v gospodarskem delu.
20. Januar 2008 ob 11:20
Škoda, Andrej, da se midva ne ravnava po naslovnem reku!