Kruha in iger

Sreda, 5. september 2007

Podražitev cen hrane, kot so kruh, mleko, jajca in meso, do katerih prihaja danes v Sloveniji, bi lahko učinkovale kot socialna bomba. Državljanom je namreč jasno, da so povsem neupravičene. Odgovor naj bi bil v podražitvi pšenice na svetovnem trgu, toda vedno bolj se kristalizira spoznanje, da so vsi, ki so vmešani v prehrambeno politiko, dosegli dno in da se ljudi ne da farbat v nedogled.

Slovenska kmetijska politika je tako kot evropska nasploh popolnoma vprežena v sistem subvencij po principu, da če pridelaš preveč, potem nočeš prodati svojega izdelka pod ceno. Tako se dogaja, da smo v preteklosti gledali slovenskega kmeta, kako je zlival mleko stran, po drugi strani pa je taisti kmet pri vsaki suši, toči ali kakšni drugi naravni nesreči jamral, naj mu država pokrije izgubo. Si predstavljate, da bi se pri vsaki podražitvi bencina taksisti pritožili, naj jim država povrne izgubo, saj se zaradi višjih cen taksija ljudje manj vozijo? Ne, tu ta logika ne bi delovala. Pri kmetih pa vedno vžge. Drugače bi takoj imeli zapore cest in masovne proteste z vilami pred parlamentom. Kje je tu logika, ne ve več nihče, saj je jasno, da so subvencije vse prepogosto same sebi namen, ker določeni pridelovalci živijo zgolj od njih.

Po drugi strani pa imamo trgovce, ki so v zadnjih letih dobesedno vsako slovensko vas opremili z vsaj štirimi nakupovalnimi centri, čeprav je jasno, da kupna moč prebivalcev vendar ni neomejena. Tu se vsakemu preprostemu človeku postavi najbolj enostavno vprašanje: od kod trgovcem toliko kapitala za vse te megalomanske investicije? In tudi tu leži odgovor na dlani: verjetno smo vsi mi s preplačevanjem cen večine proizvodov celo destletje hranili vse slovenske trgovce. Od kod tak bliskovit vzpon Mirko Tuša?

Še bolj grozljivo pa je, da so paradni konji slovenskega gospodarstva pokupili tako prehrambeno industrijo kot trgovsko dejavnost. Tako naprimer Pivovarna Laška in Bavčarjev Istrabenz posedujeta Mercator, Bavčar pa poleg tega še Drogo Portorož in Kolinsko in si želi prevzeti še Petrol. Razen s predrago hrano nas bo omenjeni tranzicijski uspešnež, če mu uspe veliki met, rubil še pri plinu in nafti. In če se zavedamo, da je bil Mercator šenkan obema podjetjema pod ceno, potem je jasno, da je za tak položaj kriv ravno predsednik vlade — veliki JJ, ki se danes na tiskovni konferenci izgovarja, da inflacija ni sistemske narave in da je to čisto normalno, saj imamo visoko gospodarsko rast?!

Halo?! Pa kaj se slovenskim politikom že čisto blede? Kaj ima povprečen državljan od gospodarske rasti, če se mu plača ne povečuje, cene vseh vsakodnevnih potrebščin pa vsekozi silijo navgor? Naj mi katerikoli politik razloži zelo preprosto dejstvo: zakaj v Nemčiji v trgovini plačam za odlično francosko vino 3 evre, v Sloveniji pa za avtohtono brozgo, kakršna je cviček, najmanj 5? Naj mi vsi ti ekonomski geniji razložijo, kako je lahko kruh tako drag, če vemo, da je napol zastonj, če ga spečemo doma sami? Naj mi vsi ti gospodarstveniki razložijo, zakaj kljub zgodbi o slovenskemu uspehu plače tako zaostajajo za Evropo? Obenem pa naj mi pojasnijo, od kod pekarnam denar, da prevzemajo druga podjetja, če ne od predragega kruha, ki ga plačujemo vsi državljani?

Gospôda! Igre ste nam že vzeli — zdaj boste pa še kruh tako podražili, da bo povprečen Slovenec ne samo nesproščen, temveč tudi lačen. Medtem pa bomo gledali, kako Igor Bavčar odpira nov hotel za nobel goste, kako Janša igra golf z evroposlancem Brejcem, brata Šrot pa si bosta poleg lastništva osrednjega časopisa verjetno omislila še kakšno televizijo.

Predlagam, naj prevzameta kar nacionalko, nam pa naj nehajo odtegovati TV prispevek. Državljanom pa svetujem, naj vsaj en mesec kupujejo poceni v sosednjih državah, sami pečejo kruh. Samo upamo lahko, da bodo slovenski trgovci in predelovalci takrat ugotovili, da se ne morejo v nedogled norčevati iz potrošnikov, češ, saj smo v EU, tako da nam robe tudi cariniti več ne smejo. Seveda: ko bo zaradi tihega bojkota šla kakšna branža v rdeče številke ali stečaj, pa naj zaboga ne apelirajo več na državno pomoč, saj so v mnogočem sami zakrivili takšno stanje. Do takrat pa naj se v Sloveniji vzpostavi normalno tržišče in ne vladavina oligarhov v navezi s politiko.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 5. September, 2007 ob 14:10 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

67 komentarjev na “Kruha in iger”

  1. oolong pravi:

    Hear hear.

  2. chef chef pravi:

    Ti bi moral za sindikalista :) Menda tudi dobro zaslužijo.

  3. webmaher pravi:

    @chef to ni smešno, to je žalostno…

  4. nichiren pravi:

    mi junaki bomo pa po gostilnah robantili čez vlado in državo.
    le zakaj nismo srbi pa da gremo kakih 100.000 na ceste da vlada dobi drisko od straha

  5. blue73 pravi:

    Meni sindrom Bavčar itak ni jasen… nekdanji policist je eden najbogatejših ljudi pri nas, vleče ogromne gospodarske poteze, ima zelo pomembmen vpliv na našo prihodnost…

    Se je ta človek kdaj vprašal, za kaj bo potreboval ves ta denar?

  6. blue73 pravi:

    @andrej.. oprosti, ODLIČNO francosko vino pa ne boš nikjer dobil za 3€, mogoče kakšno žabarsko (francosko, ne ljubljansko) brozgo :)

  7. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma ja, ti že veš Tu kupujem vina, nasploh v večjih trgovinah in ti povem da so odlična francoska, čileanska ali kalifornijska vina tudi po 3 evre, odvisno kje kupuješ. Razlike so v trgovinah precejšnje. Samo nikjer nisem videl da bi kak rose, ki je najbližji temu našemu cvičku prodajali čez 5 evrov. Daj malo razmisli, kje je konkurenca, pri nas zasigurno ne. Da o drugih artiklih niti ne izgubljam besed, za 20 evrov komaj prineseš iz trgovine, ki je malo cenejša, pri nas pa osnovna košarica z parimi izdelki…

  8. 100% Irony Free » Objave » Zbudi se Slovenija! pravi:

    [...] linkovja: Otroci nase bogatstvo, lagati pa ni lepo!, Edvard Kardelj je zopet živ …, Kruha in iger, Če bodo sindikati organizirali stavko … [...]

  9. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Tako je!!! Nizke plače in visoke cene. Vse špekulacije o gospodarski rasti, inflaciji in maržah so odveč. Vse je jasno, kaj dogaja.

  10. Dare pravi:

    Dobra tale primerjava s taksiji. Res, vsaka vas ima svoje shoping centre, samo v Škofji Loki ni nobenega, ker je župan len. Zadnjič sem v Mercatorju kupil sendvič, tko za malico med službo. Cena: 2 EUR!?!? Pa ljudje moji, to je skoraj 480 SIT prejšnjega denarja. Za en sendvič? Ja, verjetno je žemlja draga, pa kos solate, rezini sira, kaplja majoneze, itd.
    Me kar ima, da bi začel s kako “POTROŠNIŠKO POBUDO”, da državljani skupaj zberemo keš, pa prevzamemo Mercator… :) Jaz sem prvi v vrsti…! Zdaj pa pogledat, kako uspeva solata v vrtu…

  11. webmaher pravi:

    @simonarebolj vse je jasno, samo nam je še vedno (pre) lepo…ko bomo za akcijo bo že (pre)pozno…takrat bodo še “slepi” vedeli…

  12. Martin pravi:

    Edino pomembno je, da se polni malha teh čudnih podjetij, kot je ta, na katerem visimo.

  13. Martin pravi:

    @Martin: imaš prav. (tako, da zgleda kunštno)

  14. Berg pravi:

    Ne morem verjeti. Prvi Košakov blog z repom in glavo. Pa se vsec mi je. Kdo bi si mislil.

  15. MóžRobâti pravi:

    Odličen sestavek! Se popolnoma strinjam. Andrej, v politiko!

  16. PeterK pravi:

    Si pa res pravi, da boš kritiziral politiko subvencij. A nisi ravno ti tisti, ki je neprestano jamral, kako te ne marajo razni skladi pa ministrstva? Najprej pejte vi kulturniki na trg in stran od potuhe mamice države, potem pa kritizirajte kmete in trgovce. Vsi ste mi vi isti špekulanti.

  17. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Peter K oziroma libertalec. Ne mešaj hrušk in jabolk, subvencije v film so par stokrat manjše od tistih v kmetijstvo. In cena kinovstopnice ne narašča tako strmo kot prehrana. O smernicah EU in povečevanju celotnega avdivizualnega sektorja, kot najbolj dinamične panoge ti ne bom razlagal, je preveč in prezahtevno. Vsega se ne da meriti z istim vatlom. Upam da poznaš pojem “kulturna različnost” ? Če ne, se bova težko o čem pogovarjala. Sicer pa brez slovenskih filmov bodo Slovenci že še preživeli, samo manj izobraženi bojo in se bodo odpovedali najmočnejšemu kulturnemu izvoznemu artiklu, z drago hrano pa bodo bodisi lačni, predvsem pa strahovito nezadovoljni s svojim standardim.

  18. sosed sosed pravi:

    Načelno se strinjam z večino napisanega, premalo je avtorjev, ki bi opozarjali ter kritično obravnavali spremembe, ki se v zadnjem času dogajajo v gospodarstvu, Samo ni mi povsem jasno, zakaj si se na kmeta spravil. Tudi jaz sem najprej pomislil, kako to, da ravno ti kritiziraš politiko subvencij – a tokrat s čisto drugega konca. Glede na pretekle zapise, bi torej lahko zaključili, da si zagovornik subvencij, ampak samo za filmarje? O mešanju jabolk in hrušk pa: se ti ne zdi, da je primerjava taksista in kmeta ter enačenje njune vloge v družbi podobno početje?

  19. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Spoštovani sosed

    Nisem udrihal po kmetu, marveč po včasih čudnem subvencioniranju le teh. Torej nekdo sprejema subvencijo, pridela preveč in potem vrača tistemu ki subvencionira na način, da tako poceni pa on že ne bo prodal svojega izdelka. Torej tu neka logika ne deluje. Verjetno bi bilo logično, da če nekdo pridela preveč je tisti ki je to dal zadovoljen, saj je bila subvencija upravičena. V kolikor ni tako je nekaj hudo narobe, vse pa spominja na tisto srbsko “Ne može me niko tako malo platit, koliko mogu ja malo radit”.

  20. kerlc pravi:

    Razbit monopole, kartele, interesne skupine, omogočit čimveč konkurence, konkurence in še enkrat konkurence.

    Potem bo vse ceneje, od stanovanj do hrane. :)

  21. Binula pravi:

    Andrej, vse kar si napisal je popolnoma res. Ampak sit lačnemu ne verjame. Da pa bi mogoče vsaj malo, za drobec pomagalo, bi moral vse napisano zatuliti vsakemu politiku posebej na uho, pa ne le enkrat…tisočkrat!

    Boli jih kurac, nas pa prazni želodčki… kdaj gremo pred parlament?

  22. titania pravi:

    Super prispevek. In tudi jaz se že vrsto let sprašujem, zakaj je hrana v tujini cenejša??? Kako je to možno, da so plače v Nemčiji vsaj dvakrat višje, hrana pa pol cenejša. In tudi drugod seveda. Zadnjič je na TV ena Italijanka komentirala podražitev hrane in je rekla: “imam dva otroka in SAMO 2000€ plače, kako bom preživela?” Slovenci lahko o takih plačah samo sanjajo… itd. itd.
    Tudi glede kmetov se popolnoma strinjam z Andrejem. Zagotovo so taki, ki si subvencije zaslužijo in jih res potrebujejo. Je pa ogromno takih, ki jih vlečejo kar tako poleg službe, prijavijo se za vsako subvencijo, ker imajo malo gozda, malo vinograda – se nabere teh subvencij kar veliko, ker pri nas je itak v vsakem zakonu luknja, ki se jo da izkoristit.

  23. PeterK pravi:

    @Kerlc: Točno tako, ja. Treba se je zavzemat za šibko državo, enake možnosti za vse, dosledno tržni sistem in nizke davke. Tako pa smo po reviji Forbes na 1. mestu na svetu po obdavčenosti (celo pred Švedsko in Dansko) in v spodnji tretjini po svobodi konkurence, nekje med afriškimi državami.

    Zgleda da bomo pri nas bolj zgrda kot zlepa dojeli, da so VSE subvencije na dolgi rok škodljive in da je zdrav samo tržni sistem. Ali če se premaknemo na Košakov teren: zakaj pa ima ameriški film to sezono rekordne štiri miljarde dobička, za evropskega pa komaj kdo ve zunaj krogov, ki se s tem ukvarjajo? Pa ne zdaj bluzit o kakšni izobraževalni vrednosti slovenskega filma, če ga gre gledat samo ekipa, ki ga je naredila, pa še njihovi družinski člani in par frendov zraven. Isto velja za frazo “najmočnejši kulturni izvozni artikel”. To je isto kot gojenje koruze v Prekmurju – metanje denarja v pesek, zato da se pač vzdržuje neka majhna skupina ljudi.

  24. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ni vse v profitu. Američani imajo dokazano največ debelih ljudi na svetu. Kot drugo povprečen Američan je bistveno slabše izobražen kot Evropejec, kar seveda ne velja za njihove najbolj prestižne univerze. O njihovem zdravstvenem sistemu pa se pozanimaj pri Michael Mooru…

  25. dahvor pravi:

    Super, Odlično in zelo komercialno v teh časih, če je to osnutek scenarija za nov film, boš sigurno vsem vetra dal, ostalim filmskim umetnikom, Ljudje bodo v vrstah pred blagajnami stali, da vidijo kaj, kje in skom in kako živijo in vsi ti bodo zavidali in ti boš zvezda.
    Najbl normalno je, da je v Državici, kakršni je Slovenija vse zelo bolj Drago, če pa mora brigado brezdelnežev v državni upravi zraven, kmetov, umetnikov in kulturnikov ter kakšnega znanstvenika vzdrževat in smetišča in golfišča in na megasrčku ni niti besede več, kako se Gorenska političnogospodarska elita na smetiščih bori…za oblast … yo, to bi pa drugi fil lahko takoj naredu in maš na pločniku zvezdo in boš moral pokleknit, da se boš podpisal… samo hrabrost ti podpiram…Svet je za Hrabre, Hrabri so močni, Hrabri so večni.
    Raperji iz ruš, ki jih na Vesti lahko se vidi…so enkraten film, z enkratno musko, z enkratnim opozorilom…naredili…na megasrcčku jih sigurno ne bom slišal…poslušam turistične napotke ene nove turistične kranjske pisarne in delajo ponudbo samo za lokalne turiste, lokalni turizem, takorekoč samo za sosede in prijatelje…to je pa že tretji film, za Svetovni uspeh.

  26. dahvor pravi:

    Hrabrim ni težko tudi poklekniti, če pred Velišastnim se znajdejo, po naklučju…to, da so policaji najbl uspešna kasta s svojmi doušniki je pa tudi že v Sloveniji dolgoletna tradicija … ta film pa ti ne bi bil ravno v ponos, ker je težko boljši mafijevski film posnet, kot so jih že posneli ampak Hrabri si tudi kakšen slab izdelek privoščijo, za kakšen boljši dopust, se izgubi in hitro pozabi, če so ostali odlični … samo slovenski pop pa ne more skrit svojga dreka na gnoju…jaz sem tvoja muca, jaz sem tvoja maca stotrikrat ponovi…to na megasrcu vrtijo, da se elita vmiru bori…to bi bil pa spet uspeh po mafijskem neuspehu.

  27. dahvor pravi:

    …kar si pa nazadnje zapisal, pa se vidi, da sploh ne veš dosti ali pa si tudi ti samo napumpan-preizobražen … in naj ti omenim, da se prebivalci Californije tako fino vedejo, ker so že zdavnaj iz vseh Kultur najbolje pobrali, da ti navadno na zabavah dosti krat slabo počutiš, dokler se ne navadiš … fini k marele, bi v Sloveniji rekli…in še isti % je že preveč izobraženih kot pa debelih in ti preizobraženi tudi morajo počivat, da se jim od neznanja ostalih ne strga in vseeno novi in novi proizvodi na Svetovni Svobodni trg prihajajo, slabo izobraženih in nove ideje in novi življenski style in nove norosti ali pa rešitve v norosti, za tiste ki mislijo, da so danes normalni.

  28. dahvor pravi:

    …in čisto vse je profit, če se Dela, če ga ni je zguba…pa pokaterikoli izobrazbi…in ne blefiraj z izobrazbo, ker ta je samo ena, ostalo je samo dresura.

  29. dahvor pravi:

    …na pa moram nehat, ker se začenja prihodnost v Gledališču Kranj, na megasrčku in ker vse obiskovalce skoraj poznam oziroma vem kateri kranjčani hodijo v Gledališče, me zanima, kaj jih čaka in moram končat mislit, kateri bi bil pa nasledni film iz tega opsnutka lahko ratal, o Živalca nisem nič najdu, mene samo v bistvu tej zanimajo…kako Gams začne žvigžgat, ko se mu preveč približaš … kar je do sedaj povedala jih dosti dobrega čaka, se trudijo, da abonentom zrihtajo -trg deluje, če ni abonentov še Gledališče Država na grbo za vzdrževat dobi, Abonenti pa tako in tako niso Drežava, so le Dfržavljani, da jih Država odira.

  30. ervinator pravi:

    Z zadovoljstvom sem prebral zapis, v katerem Košak enkrat za spremembo močno kritizira predvsem navezo LDS-SLS, pa čeprav sam morda misli, da je glavni problem v sedanji vladajoči koaliciji.

    Te pa prosim, če napišeš, katero odlično francosko vino si kupil za 3 evre. Z veseljem ga bom poiskal v (nemški) trgovini. Hvala! :)

  31. Mirela pravi:

    Ne razumem, kaj se posamezniki tako vsajajo prek subvencij za kulturo, filme… Prav smešni so – če je meni crknila Liska, pa naj še Košaku kamera ?!?

    Pardon Andrej, ampak tule se mi dozdeva, da je napaka: “Od kod tak bliskovit vzpon Mirko Tuša?”

    Rodilnik – Mirka Tuša, pa to…

  32. Simonitius pravi:

    Evo, pa mate biogoriva!!! Žito se naj bi dražil zared njega, ker smo vsi tak “ozaveščeni”… Vsi bi se šli ekologijo, sam brez žrtev. Podražitev hrane je ena izmed slabosti te teorije o “globalnem ogrevanju”.

    En lep zelen pozdrav !!!

  33. Vinko pravi:

    Sorry, spet si malo mim udarail. Povprasaj kateregakoli ekonomista, da ti bo malce razlozil sistem trga, pa tudi, da ti bo malce povedal kaj sploh inflacija je. In potem govori, koliko kdo zasluzi…

    Sicer pa ce mislis, da je kmet tako dobro biti in prejemati subvencije itd., zakaj mislis, da stevilo kmetov upada? Si mogoce ze kdaj videl obrazce za subvencije? Verjetno ne. Izpolnjevanje obrazcev za subvencije je priblizno isto zahtevno opravilo, kot izpolnjevanje enega drzavnega razpisa za kar nekajkrat vec denarja.
    Poznam kar nekaj primerov: 10ha obdelovane povrsine, subvencija pa 300EUR. A se ti to zdi velika subvencija?

    P.S: subvencije za leto 2007 bodo izplacane leta 2010 (brez obresti).

  34. jablana pravi:

    Andrej, v svojem zapisu si v bistvu sam razložil, kako je s cenami hrane – jeziš se nad trgovskimi centri, ki rastejo vsepovsod in so očiten odraz viškov, ki jih akumulirajo trgovci s svojimi maržami, marsikateri kmet pa mora preživeti s subvencijami, ker tržna cena njegovega pridelka ne pokriva stroškov, kaj šele, da bi tako na debelo služil z njim. Res je, kar si napisal, sistem subvencioniranja je velikokrat nesmiseln, saj so kontrole takorokoč nikakršne in sama kot del te zgodbe poznam kar nekaj ekoloških “kmetov”, ki so si na primer posadili vinograde in jih dobesedno zapustili, to pa sedaj deklarirajo kot ekološko vinogradništvo. Pridelajo toliko, da lahko rečejo, da imajo vino, in pokasirajo najvišjo – ekološko subvencijo, ki se deli na površino (več hektarjev – več denarja) za to, da ne delajo takorekoč nič. Za preživet je pač dovolj. Da ne omenjam nekdanjega Drnovškovega bodyguarda, ki je vzel v zakup ogromno gmajno – nekaj sto hektarjev, jo ogradil in sedaj ima tam konje, ki se sami pasejo, on pa medtem meditira. Raje ne razmišljam, koliko subvencij dobi šele on, ki pa res v primerjavi s pravim kmetom ne migne s prstom. Podobno je z kar nekaj rejci drobnice, pa še en predsedniški kandidat je med njimi, pa še kaj bi se našlo. Ogromen denar je to, in če bi ga pravilno usmerili, bi lahko tistim, ki res delajo, pomagali, da bi prišli do stanja samozadostnosti. O kmetijskih subvencijah bi se v resnici dalo še marsikatero reči, ampak dejstvo je, da če bi kmete prepustili trgu, bi kmalu ostali brez velikega deleža evropske proizvodnje hrane in marsikaterega pridelka preprosto ne bi bilo več. Tudi marsikaterega dobrega vina. Misliš, da se bo z odprtjem evropskega trga za veliko cenejši južnoameriški sladkor ( in posledičnim zaprtjem malih predelovalcev, ko je Ormoška tovarna) cena sladkorja v naših trgovinah kaj znižala? I don’t think so.
    Trgovci pa tudi s podražitvijo pri dobavitelju pridobijo, saj so njihove marže v odstotkih, ne pa nominalne. Če se zviša vhodna cena, ker se je zvišala cena surovine, ni v resnici nobenega razloga, da se zviša tudi nominalna marža, saj trgovec nima nič večjih stroškov s prodajo. Ampak tega pač ne moremo pričakovati, kajne, da bodo sami trgovci malo popustili.
    Po mojem mnenju (insiderskem sicer) pa si si z vinom vzel napačen primer, ker ravno na tem področju bolj kot kjerkoli drugje deluje trg. Cviček se pri nas prodaja po tej ceni, ker ga ljudje pijejo in so pripravljeni toliko zanj plačati. Drugje v Evropi bi ga dali samo na solato (oprostite mi, Dolenjci, nič osebnega, tako pač je, cviček po uradnih merilih komaj še dosega status vina, včasih pa še to ne). Dovoli mi tudi, da podvomim v “odličnost” francoskega vina za tri evre. Okusi so sicer različni, ampak ne glede na to trdim, da razlog za to ceno gotovo ni v tej odličnosti.

  35. tolstoyed pravi:

    “Kaj ima povprečen državljan od gospodarske rasti, če se mu plača ne povečuje, cene vsakdanjih potrebščin pa vsekozi silijo navgor?”

    viša se mu delničarski kapital yo!

  36. nakladac pravi:

    ”….. Državljanom je namreč jasno, da so povsem neupravičene. ….. ”

    ne klobasaj.

    jasno je le tebi in še tistim, ki poslušajo salmonelića, o ekonomiji pa se jim ne sanja.

  37. 1tastar 1tastar pravi:

    Dare bi prevzel Mercator. Si bo pri kruhu pritrgal?

    Je pa tako: dokler ljudje nasedajo parolam: kupujte slovensko blago, domače mleko, domače!…., slovensko je zdravo ipd, bo tako. Kupci imajo več denarja, kot jim lahko domači proizvajalci ponudijo, potem pa se lahko špilajo. Drugod po svetu se špilajo kupci, pri nas pa prodajalci.

    Sem videl, kako se soseda, ki zasluži 400€, zmrduje nad kruhom, če je iz Lidla. Pa meso kupi le, če je napis “od domače govedi”. Pa zvečer hoče imeti svež kruh. (Aja, pozabil sem povedati, da ima njen oče 1400€ pokojnine.)

    Ali pa mleko. Češko trajno je še vedno po 49 centov, od izgubarskih Ljubljanskih mlekarn pa okrog 1evra. Bo pa po napovedih 1,30€. Osli pa ga bodo še vedno kupovali, čeprav ga LM delajo iz češkega in madžarskega mleka.

  38. RAFAELUS pravi:

    Edina resnica, da Slovenci res ne znamo pokazat zob in vrlim trgovcem malo otežit živlenja. Mogoče bi malo razmislili, tako
    pa pri marži hrane da te kap se samo veselo smejijo in štejejo
    lahko pridobljene cekinčke. Lep pozdrav – Rafaelus

  39. princ pravi:

    mogoče je zate odlično vino pač francosko vino, ki zlahka steče po grlu in po možnosti kupuješ vino v kakšnem 5-litrskem kanistru.

    odlična vina (govorim o vrhunskih vinih boljši letin) se začno tam od 8€ in precej navzgor. kljub vsemu: na zdravje, Andrej

  40. dronyx dronyx pravi:

    Nekje sem bral, pa ne me držat za besedo, da je imel pokojni hrvaški predsednik Tudjman idejo, da bi celotno hrvaško gospodarstvo po tranziciji obvladovale tri, štiri močne družine. V sloveniji je to de facto standard, pa ne vem čigava ideja je v ozadju. :)

  41. MIHA BURGER pravi:

    Andrej, vidim da si že štirikrat ali petkrat odgovoril na komentarje na ta prispevek, na tvojem prejšnjem pa je moj komentar že štiri dni zadnji in brez odgovora. Me zanima tehnologija interaktivnega komuniciranja, se ti zdi moj predlog neposredne demokracije, ujeti vso to energijo forumašev in blogarjev in prisiliti odgovorne k večji ponižnosti preambiciozen, neuresničljiv, karkoli? Resnično me zanima tvoje mnenje. Slejkoprej si eden redkih, ki se ukvarja s pravimi stvarmi, odpira teme kjer bi morali imeti državljani več vpliva!! Ne pa samo jamrati….

  42. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Dragi Miha

    Odšel sem iz Slovenije, ker mi niso pustili delati čeprav sem šolan in baje uspešen. Seveda internet počasi postaja civilna družba in orožje, kot knjiga v rokah posameznika. Treba pa bo razmisliti a sploh potrebujemo tako ruralno pismeno politiko in takšno državno upravo z vso maso plač. Mar ne bi bilo bolje usmeriti desetino denarja v realno e-demokracijo in se začeti pogovarjati o realnih problemih. Bo v naslednjih mesecih padel še kakšen zapis na to temo. Ta država je predraga, neučinkovita in vedno manj zadovoljuje njene prebivalce…

  43. rox pravi:

    V luči podražitev kruha sem si začel ogledovati aparate za peko kruha. Nekaj prijateljev mi je priporočilo to opcijo in v tem ko sem se razgledal po ponudbi, lahko rečem tole: Aparati stanejo nekje okoli €50. S peko kruha se vsak dan prišpara približno €1.5, tako da je investicija v dobrem mesecu dni pokrita.

    Kar pa se tiče kmetijskih subvencij, Andrej, je pa takole:hrana je strateška surovina in evropska unija si ne sme dovoliti, da postane odvisna od uvoza hrane. Če se to dovoli, bomo prej ali slej stradali. V tem so kmetijske subvencije drugačne od filmskih, kajti kmetijske subvencije so garant za to, da ne bomo stradali, filmske pa garant za – kaj? – za to, da bo Roman Končar dobil še kak miljon v žep za uničevanje filmskega traku?

    Je pa res to, da se pri kmetijskih subvencijah precej manipulira in verjetno dosti tudi pokrade. Strinjam se tudi, da bi se spodobilo, da so kmetje, če jih že subvencioniramo, lepo tiho in pridni, ne pa da se repenčijo, da jih ne subvencioniramo dovolj. Vendar lahko isto velja tudi za filmarje :-/

  44. tolstoyed pravi:

    “Aparati stanejo nekje okoli €50. S peko kruha se vsak dan prišpara približno €1.5, tako da je investicija v dobrem mesecu dni pokrita.”

    predvidevam, da je potrebno v te aparate tudi kaj notri strest..in glede na to, da se peki sklicujejo na podražitev surovin, predvidevam, da bodo šle tudi cene moke navzgor : )

  45. veter14 veter14 pravi:

    glede subvencij je tako….S.P. sem odprl v oktobru in sem dobil subvencijo, ki je od EU…ze na startu so mi te barabe uradniske pobrale 2.000 eur…dali so mi 2.000 eurov in so mi to vsteli v prihodek:) zaradi tega sem padel v visji rang obdavcitve in so mi potem na racun tega vsak mesec pobrali 250 eurov…kar znese 3.000 letno…sem dal vse nazaj in se pobral iz Slovenije…prijavljen na Irski in delam v Angliji…ne bom placal vec nobenih davkov…se najmanj pa Sloveniji….
    Davki so navadna kraja in samo izkoriscanje…bogati jih le redko placujejo….ja ja…mam trgovski center sred svoje vasi, vedno prazen….denar pokasirali lastniki gradbene firme, zupan je za nagrado prisel v nadzorni svet enega velikega sklada, mi smo vse to neumnost placali:) vsak je dobu svoje…

  46. dare » BOJ Z DRAGINJO pravi:

    [...] Drugo razmišljanje , ki mi je padlo v oči sicer v večini ne seka tako drastično mimo, začne pa se z zelo dvomljivo ugotovitvijo. Namiguje namreč, da bi znale biti podražitve prava socialna bomba. Kako takšna bomba eksplodira in kakšno luknjo naredi tega jaz sicer ne vem, vem pa da se nam takšnega pojava v naših krajih skorajda ni bati. Slovenci smo poleg tega, da smo pridni, pametni in da imamo še cel spisek dobrih lastnosti tudi maksimalno pohleven in ubogljiv narod. V ljubih fabrikah delamo za mizerne denarje, marsikje pa tudi brez plač ljudje potrpijo nekaj mesecev. V bolnicah čakamo na nujne operacije dalj časa kot smo včasih čakali na naročeno stoenko in mirno gledamo kako se prej menja država kot pa nam na sodnijah rešijo kakšno življensko važno zadevo. Tako, verjemite, se bomo tudi s temi desetimi procenti nekako sprijaznili. [...]

  47. ervinator pravi:

    Pred nakupom aparata za kruh priporočam degustiranje pri tistih, ki aparat že imajo. Po mojih izkušnjah iz njega ne pride spodobno okusen kruh. Še največjo vrednost ima za bolnike, ki se morajo določenim snovem izogibati (alergiki). Za okusen kruh priporočam vgradnjo krušne peči. :)

  48. chef chef pravi:

    Poglej, Andrej, tako pa pišejo pametni, nesrboriti ljudje.

  49. princ pravi:

    če pečete kruh, ga naredite sami, ne pa z aparatom..bljak!

  50. pikijakob pravi:

    Kaj bo rast gospodarstva umetniku, ki tako ali tako samo vleče denar od države?

  51. parrot pravi:

    Nakup aparata za peko kruha je dobra investicija.

    Strošek kg kruha je zanemarljiv. Strošek surovin in elektrike je praviloma manjši od 1 EUR na kg (500 g moke, nekaj dl vode, šcepec moke, kvas, dodatki v obliki zrn, elektrika ipd).

    Strošek naprave se pokrije v enem mesecu.

    Naprava izdela spodoben, užiten kruh, a sčasoma. Prvi poskusi niso uspešni, kruh pogosto konča v smeteh. Kasneje se človek privadi.

    Naprava lahko izdela tudi zgolj testo, slednjega se vtakne v krušni pekač, le-tega pa v pečico. Izdelek je tako bistveno bolj podoben kruhu iz prodajalne.

    Naprava izdela tudi zelo solidno testo za pizzo in še kaj. Torej je možen tudi prihranek te vrste.

    Prednost domače peke kruha je tudi v tem, da točno veš, kaj je v njem. Če želiš, nabaviš vrhunsko moko, izdelek pa bo še vseeno cenejši od najcenejšega kruha v trgovini.

    Na letni ravni potrošnik pošteno preplača kruh. Dnevni prihranek je lahko pri dvo ali tričlanski družini v rangu 1,00 – 1,50 EUR.

    Na letni ravni to predstavlja 350-500 EUR prihranka, ki sedaj konča v žepih trgovcev. Ta denar marsikomu predstavlja polovico neto mesečne plače, 4% letnih prejemkov ali zgolj plačilo obveznega avtomobilskega zavarovanja. Kakor koli. Splača se. Pa ne zgolj pri kruhu.

    Še to: ignorirajte trgovce, zelenjavo gojite doma ali pri sorodnikih, sadje kupujte na tržnici ali direktno pri proizvajalcu, v trgovinah pa minimum. Če že, pojdite v Hofer ali Lidl. Oba sta izpostavljena zelo čudnemu konkurenčnemu okolju, kjer se borita za naklonjenost (nekaterih) slovenskih dobaviteljev. Običajno je ravno obratno. Ve se, kdo pritiska na slovenske dobavitelje.

    Mirko na moj račun ne bo služil. Tudi Boško in Žiga ne.

  52. črnavest pravi:

    Košak,da nisi ti eden tistih,ki kupijo vino za 20€,potem pa si nadanejo imeniten izraz na obrazu in ne glede ali jim je okus všeč uživajo v prepričanju da pijejo dobro vino.
    Pa ne zmerjaj cvička z avtohtono brozgo,saj se ti pridelovalci lahko le režijo…

    Če je že kdo brozga:
    za Ljubljančane je že Predin povedal svoje:
    brez pigmenta ste spočeti,sodobna brozga iz betona…

  53. princ pravi:

    @črnavest… očitno ti je “plemeniti” cviček že naluknjal lobanjsko vsebino… v komadu Praslovan bo Zoran Predin govoril o Ljubljančanih… mah, še enkrat si preberi začetek tega odstavka, da ne bo preveč informacij

  54. črnavest pravi:

    Pri men ima vsaj kaj luknjat….sicer se pa seveda strinjam s Košakom glede podražitev.

  55. marta l. pravi:

    Andrej, dobro napisano.

  56. jablana pravi:

    @črnavest, strinjam se s tabo, da se pridelovalci lahko režijo vsem, ki se hudujejo nad ceno cvička, saj ga vsega prodajo, in to po ceni, kakršno so ljudje pripravljeni plačati.
    Se pa prav tako strinjam z Andrejem, ne bom sicer rekla, da je cviček brozga, ampak je po moje najbolje, da o “vinu”, pridelanem iz nezrelega grozdja (ker je to pač razlog za tako nizek alkohol) modro molčimo in se čudimo tistim, ki ga pijejo.

  57. 1tastar 1tastar pravi:

    Panem (Beri: kruha po 6€ kila in cvička po 4€ kila) et circenses! (Beri: Križajmo trgovce in peke).

  58. Blitz pravi:

    Andrej, še enkrat več dobro napisano. Žal pa tudi jaz v Nemčiji podobno kot ervinator ne najdem dobrega francoskega vina za 3 EUR.

    Vsekakor pa drži, da je Slovenija dražja od Nemčije ali Avstrije. Ne sicer pri osnovnih živilih kjer so cene zelo podobne, kot pri nekaterih drugih artiklih. Ne morem denimo verjeti, da smo Slovenci pripravljeni plačat skoraj 1 euro za 100gramsko Milko, ki v Nemčiji stane le dobrega pol eura. Sadje in zelenjava sta sicer v slovenskih supermarketih še vedno 10 do 20% cenejša kot v Nemčiji, ampak tako slabe kakovosti, da je ni trgovine v Nemčiji, ki bi prodajala tako zanič robo.

    pa še za peke: pri nas uporabljamo aparat za peko kruha že tri leta in se da speći tako slab kot odličen kruh, seveda odvisno od sestavin. Se splača.

  59. ervinator pravi:

    Z Blitzem se glede sadja in zelenjave ne strinjam. V Nemčiji je težko najti sadje in zelenjavo primerljive kakovosti kot slovensko. Kar prodajajo v supermarketih, se hitro pokvari, okus je pa precej voden. Razlika je krepko več kot 20 %. Sicer imajo bio izdelki dejansko boljši okus kot “navadni”, so pa seveda še dražji. Bistveno slabši, revnejši okus imajo tudi mesni in mlečni izdelki. Ni ga čez jogurte iz Savinjske doline. No, seveda ni prvič, da imamo različne izkušnje … ;)

    P.s.: Še vedno čakam Košaka, da pove ime tega odličnega francoskega vina po tri evre. Nabral se mi je že kup naročil iz Slovenije, naj ga pripeljem. :)

  60. blitz blitz pravi:

    ervinator, Nemčija je velika in morda so razlike med pokrajinami. Ko sva bila pred dobrim desetletjem v Koelnu, smo se tudi zgražali nad katastrofalno hrano, res pa je, da smo kupovali v trgovini zraven študentskega naselja.

    Ob selitvi na Bavarsko nas je to tudi najbolj skrbelo, zdaj sva pa tako žena kot jaz prepričana, da je bolj kakovostno hrano kot na Bavarskem težko dobiti. Vse od mesa, kruha (brezen, njam), peciva do zelenjave je izjemno dobro. Cene sadja in zelenjave so še pred kratkim bile precej višje kot v Sloveniji, letos se je pa razlika močno zmanjšala. V Sloveniji sicer lahko dobiš odlično sadje in zelenjave, ampak ne v trgovinah temveč le pri zalenjavarjih. V supermarketih pa je kakovost katasroalna, vsaj v Mercatorju.

  61. Kavelj 22 » Podražitve, globalizacija in druge lovske pravi:

    [...] na blogu se je našlo kar nekaj zanimivih zapisov na to temo, denimo Košakov, ki je odlično razdelal politično-gospodarske naveze v ozadju. Povezave Istrabenza, Mercatorja in [...]

  62. ervinator pravi:

    Okusi so seveda različni, in dobro je, da je tako. Vseeno naj povem, da moje izkušnje izhajajo iz različnih mest in različnih trgovin. Tudi kot turist rad obiskujem supermarkete in tržnice in o tem kaj zapišem v svoj spletni dnevnik. Na primer, zdaj sem degustiral množico jabolčnih sokov. Kot najboljši so se izkazali slovenski in avstrijski.

  63. blitz blitz pravi:

    hehe, jaz se spoznam le na hmeljne sokove – in ti so na bavarskem tudi boljši kot pri nas.

  64. ervinator pravi:

    Zato ker prisegaš na Weißbier … :)

  65. 1tastar 1tastar pravi:

    Zato je pa Weizenbier za en drek.

  66. ervinator pravi:

    Včeraj sem slučajno zavil v Aldija, ker se mi je v roki znašla njihova reklama, da imajo v akciji en meter kozarčkov za šnopc. Ne vem sicer, kaj bi s kozarčki, verjetno bi jih uporabil za darilo na kakšni fantovščini. No, itak pa jih niso več imeli. Očitno so bili poceni.
    Ampak, s seboj sem slučajno imel tudi fotoaparat in slučajno sem se ob pogledu na buteljke v kartonskih škatlah spomnil na Košaka. Tukaj je slika. Med drugimi ponujajo Bordeaux A. C., Beaux Réve, suho, po 1,69 evra in Merlot d’Or po 1,49 evra. Ti francoski vini morda nista slabi – glede na to, da delata družbo vinu, ki prihaja iz najbolj kakovostnega vinorodnega območja v Španiji (La Rioja – ima edina v državi etiketo D. O. C.). Če je Košakovo odlično francosko vino dvakrat dražje od vina na sliki, stane skoraj natanko 3 evre …

  67. ervinator pravi:

    Košaaaaaaaak! Povej že, katero odlično francosko vino piješ za tri evre? V Auchanu imajo do konca naslednjega tedna akcijo odličnih francoskih vin, letnik 2005. Pa tudi sicer imajo dobro izbiro vin …

    Ali to tvoje vino sploh obstaja – ali pa je posledica opitosti?

    ROFL

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !