janez go home

Vas moti pretirano reklamiranje, kateremu ne morete ubežati? Odgovor večine gledalcev, bralcev in poslušalcev bi najverjetneje bil da.

Predstavljajte si, kot povprečen gledalec sedete po dnevniku pred TV ekran, da bi gledal recimo Slakova oddajo Trenja. Oddaja bo aktualna, tema je žgoča, gostje bodo zanimivi, utrip javnosti bo tako izmerjen. Pred oddajo vam zavrtijo celo kopico reklamnih sporočil in napovednikov. Dobro, tudi to mora biti, saj komercialna televizija navsezadnje živi od reklam, za njo vendar ne plačujete naročnine. Po udarnem bloku reklam se oddaja končno začne, špica, napoved, komaj ste videli predstavitev vseh nastopajočih, padli ste v problematiko, stvar postaja zanimiva. A že vas prekine oglasni termin, ki traja reci in piši vsaj deset minut.

Dragi blogerji,

prav lepo presenečen sem bil nad odzivom na moje pisanje o polomu libertincev in njihove ideje o enotni davčni stopnji. Še najbolj me je motilo popravljanje pravopisnih napak. Torej, gospoda in gospodične, se bomo prerekali o vejicah in sklanjatvah ali pa se bomo pogovarjali o vsebini? Verjetno o vsebini. Nisem slavist, še zdaleč pa ne mislim, da sem dolgočasen ali neizviren pisec.

Ravno tako ne mislim odgovarjati na komentarje političnih zarotnikov, ki mislijo, da nas politično dirigirajo razne udbomafije. Z njimi je res hudo. Za nasvet naj se obrnejo na najbližjo psihiatrično ustanovo, včasih pa pomaga že kak apaurin.

Presenetil pa me je odličen komentar pisca, ki je razumel moje pisanje, da je bil problem gospoda Mrkaića in Jožeta P. Damijana predvsem v komuniciranju s javnostjo in v pomanjkanju spretnosti pri sprejemanju kompromisov s politiko.

Z Bajukovo davčno reformo so na konceptualni ravni izgubili predvsem novi liberalci kot zagovorniki enotne davčne stopnje. Tako zdaj prebiramo užaljene prispevke obeh glavnih protagonistov. Mićo Mrkaić in Jože P. Damijan čez vsako mero tolčeta po Bajukovi davčni reformi in predsedniku vlade. Toda nikoli se ne vprašata, ali nista za poraz enotne davčne stopnje najbolj kriva pravzaprav sama, saj sta brez prestanka udrihala po drugače mislečih in sta s svojo radikalnostjo tako rekoč vso Slovenijo pripravila do tega, da se jima postavi nasproti. Velik uspeh, ni kaj. Kot da gospoda še nikoli ne bi slišala za komuniciranje z javnostjo.

Gospoda sta prav po kardeljansko, z varnih univerzitetnih stolčkov, solila pamet vsem in nista bila pripravljena sprejemati kompromisov z nikomer. Ko je prišlo do prvih sporov s politiko, sta jo užaljeno, kot dve najstnici, popihala nazaj v varno zavetje visokega šolstva. Tako gospod Mićo Mrkaić kot šef strateškega sveta ni zdržal niti eno leto, Jože P. Damijan pa je bil minister le dobre tri mesece.

Danes se že vidi, čeprav se je zares začela tekma za župana v prestolnici, da Zoran Jankovič premočno vodi pred konkurenco. Čeprav so desničarji skupno izbrali Franceta Arharja za kandidata, je precej jasno, da bo težko premagal bivšega najboljšega soseda.

V Ljubljani se vedno bolj vidi, kako se je vsakodnevna politika priskutila volilcem, saj vsak, ki ima vsaj malo kredibilnosti, zlahka ogrozi od strank favorizirane kandidate. Da je Ljubljana najbolj sita vseh političnih kandidatov je jasno vsakomur, ki v prestolnici živi. Dobrih 15 let nismo imeli župana, s katerim bi bili vsaj malo zadovoljni in prestolnica vseskozi nazaduje. Prav neverjetni so vsi projekti, ki jih začenjajo mestne oblasti, od fiktivnega štadiona do tiste nesrečne vzpenjače. Medtem pa prebivalci še vedno, če stopimo na avtobus, plačamo več kot 1 evro, kot da bi bili Pariz ali Berlin. Toda s to razliko, da tam na vsaki postaji lahko kupiš celo vrsto najrazličnejših kart, od kratke proge do celodnevne, tedenske in vseh možnih kombinacij, pri nas pa niti v vsaki trafiki ne dobiš žetona za avtobus in če slučajno ne izstopiš na bavarskem dvoru, ti niti slučajno ne more biti jasno, kje lahko žeton sploh kupiš. Pa smo res turistom prijazna država. Ni kaj.

VIDEO KILLED RADIO STARS

Avgusta 1981 je štartala televizijska postaja MTV. Vsekakor prelomen dogodek za celotno glasbeno industrijo. Če pogledamo dobro četrtletje obstoja te postaje, pa so rezultati precej daleč od željenih, pa ne v poslovnem smislu, kajti MTV je postal ena večjih korporacij na televizijskem področju, nastalo je namreč cela kopica ekspozotur MTV-ja kot so MTV Asia, MTV Russia in ne nazadnje MTV Adria, marveč s stališča, da je glasba izgubila tako kvaliteto, kot družbeni pomen, ki ga je še imela v celotni drugi polovici 20. stoletja. Kaj se je pravzaprav zgodilo?