janez go home

Janez Drnovšek je prvi slovenski politik, ki uporablja splet kot orožje. Moderno, ni kaj. Medtem ko se vsi ostali politiki potijo na raznih tiskovnih konferencah ali mučnih pogovorih z novinarji, se Drni vsede za svoj laptop in iz Zaplane pošlje preko svoje spletne strani objavo in nič več ni več tako, kot je bilo. Gospod lahko teoretično, doma v postelji ob jutranjem čaju, odet v šlafrok, napiše svoje razmišljanje in ga pošlje v cyber svet in mirno nadaljuje svoj urnik.

Internet je še edina res svobodna oblika komunikacije. Danes, ko “nova ablast” dobesedno hara, se vedno bolj širi strah in nelagodje. Če ne bi doživel realnega socializma — v takrat niti ne tako grobi obliki —, ne bi verjel, da je v tako imenovani “sproščeni Sloveniji” to sploh možno. Pa vendar je.

Konec sezone smo dobili rezultate slovenskega turistične izkupička, ki kažejo da niti ne dosegamo ravni prejšnjih let, saj je bilo gostov manj kot so načrtovali v Slovenski Turistični Organizaciji. Ta famozna organizacija je še en popolnoma nepotreben organ države, ki ne koristi nikomur, predvsem pa ne turizmu. Če pogledamo samo tiste rožice, ki naj bi bile slovenski logotip in parolo, ki jo tudi Angleži težko izgovarjajo “invigurates” je jasno, da je stvar zavožena. Ravno sedaj teče natečaj za nov slogan in logotip pod okriljem politike, kjer je stroka popolnoma odrinjena v stran. Že sama denarna nagrada 700.000 SIT za logotip ali 1.500.000 za logotip in slogan je naravnost smešna. Ne poznam marketinške agencije, ki bi tako poceni računala svoje znanje. Torej slogan in logotip sta vredna bruto ene plače ministra in pazite ta slogan in logotip, bi se lahko uporabljal desetletja. Ni kaj, gospodje očitno mislijo, da bojo Slovenci iz patriotizma napol zastonj reševali zmedo, ki je plod Slovenske Turistične Organizacije. Še slabše so se geniji te organizacije odrezali pri televizijskem oglasu, ki so ga vrteli in plačali za TV hišo CNN. Uspelo jim je nekaj neverjetnega, saj je najbolj zapomljiv kader spota, plezalec, ki pleza po uri, torej dragi turisti, če sodite v sklop adrenaliskih posebnežev je Slovenija pravi kraj za vas, saj boste lahko mirno plezali po kulturnih spomenikih, celo drugače, takšna aktivnost je v Sloveniji zaželjena. Si kar predstavljam, kakšnega nedebudnega Američana, ki bo prišel k nam z namenom, da prepleza kakšen cerkveni zvonik, toda krepko dvomim, da bo slovenska cerkev to milo gledala in stala križem rok. Toda tudi to je Slovenija, ki jo je treba odkriti, dežela neštetih zablod.

Ha, pa sem vas ujel. Če ste mislili, da bom pisal o pornografiji ste se krepko zmotili. Ravno tako ne mislim pisati o sedanji oblasti in njenem odnosu do pornografije. Tema tegale bloga, je knjiga škotskega pisca Irwina Welsha z naslovom “Porno”. Gre za nadaljevanje kultnega “Trainspotinga”, ki je kasneje v filmski obliki postal verjetno najbolj vpliven angleški film 90-tih let. Zgodba o heroinskih odvisnežih, popolnih luzerjih predmestij Edinburgha je postal takojšna klasika in cela generacija Angležev je vzela glavnega junaka Rentona, za svojega junaka. Tudi drugi junaki filma in knjige Bagbie, Sickboy, Spud so dobili kulten status in igralcem, ki so upodabljali like so se odprla vrata kariere. Zasigurno je “Trainspoting” katapultiral Ewana Mcgovena v samo osrčje Hollywooda, kjer je najbolj opazno vlogo odigral v Lucasovih “Vojnah Zvezd” in v glasbenem filmu z najbolj bleščečo zvezdo Nicol Kidman “Moulene Rouge”. Torej “Trainspoting” je bil za generacijo 90-tih, to kar je bil “Easy Rider” za oseminšestedesetmaše.